Saj ne, da bi imel kakšno obsesijo štetja voznikov s telefonom, do vsega skupaj je prišlo naključno. Le malo je namreč manjkalo, da ne bi prvi v omenjeni verigi, zatopljen v branje sporočila, elektronske pošte ali pač nečesa na svojem telefonu, zapeljal v moj avtomobil, a je še zadnji hip »odvil« in v opravičilo dvignil roko, v dlani katere se je svetil telefon. Češ, moja napaka. Takrat je mimo že pripeljal drugi in tako sem jih pač naštel omenjenih osem. No, in ob takšnem podatku človek postane na vse skupaj bolj pozoren. Res je sicer, da takšne verige v naslednjih dneh nisem več »uspel sestaviti«, kljub temu pa je že težko verjeti, koliko voznikov, navzlic vsem preventivnim akcijam ter tudi izjemno šokantnim oglasom, ki so ga mnogi označili za preveč krutega in nazornega (saj se spomnite videoposnetka, v katerem voznica s telefonom v roki na prehodu za pešce zbije mamo z vozičkom in slednja krvava obleži na cestišču?), še vedno med vožnjo govori ali pogleduje proti svojemu telefonu. Še več – prepričan sem, da njihovo število celo narašča. Ne nazadnje o tem priča prav zgoraj opisano. Če se nam je včasih namreč zdelo nenavadno, ko smo koga zagledali med vožnjo s telefonom v roki, je sčasoma to postalo tako vsakdanje, da takšnih voznikov niti ne opazimo več. Šele ko iz takšnega in drugačnega razloga na vse skupaj postanemo pozorni, se zavemo razsežnosti problema. Problema, ki je kriv tudi za številne hudo poškodovane in celo mrtve v prometu!
Očitno bo res držalo, kar pravijo nekateri, da dandanes še spat hodimo s telefonom. Kdor ne verjame, da je težava tako pereča, naj naredi enostaven preizkus: med naslednjo vožnjo po mestu, kjer je pač vse skupaj lažje opaziti, naj bo pozoren na to, koliko voznikov ima v rokah mobilni telefon. Pa ni nujno, da jih uporabljajo za pogovor, lahko jih za branje, tipkanje, kar koli – da jih le imajo v roki.
In kar je prav tako hudo, pri tem se vse skupaj še zdaleč ne konča. S telefonom v rokah je med vožnjo mogoče opaziti vse več kolesarjev, ki zatopljeni v pogovor izgubljajo ravnotežje in nevarno izsiljujejo prednost, pešce, ki med buljenjem v ekranček prečkajo cesto pri rdeči luči in, kot da jih nosi luna, stopijo naravnost pred avto... Že res, da nam sodobni telefoni dandanes olajšajo marsikaj, da si brez njih marsikdo že težko predstavlja vsakodnevna opravila. Pa vendar pride tudi čas, ko ga moramo odložiti in nanj pozabiti. In če to za mnoge res ni niti zvečer v postelji, naj bo vsaj v prometu. Drugače se nam bo lepega dne zgodilo, da zaradi njega zvečer do postelje sploh ne bomo prišli ali pa po naši krivdi do nje ne bo prišel kdo drug.
