Pisalo se je leto 1886. Družina Winkle iz Bavarske se je odločila razširiti proizvodnjo lesenih kopit za čevlje tudi na območje Slovenije. Z bukovimi in gabrovimi gozdovi obdana Sevnica ter dela željni ljudje so bili več kot primerno okolje. Winklovi so odkupili majhen lesen mlin, ga preuredili v tovarniško poslopje ter zaposlili 25 ljudi. Oktobra pred 130 leti so v tovarni, ki je leta 1946 dobila ime Kopitarna Sevnica, izdelali prvi par lesenih kopit za čevlje. Potomci Winklovih so še danes solastniki podjetja.
»Kopirni stroj je takrat vsak dan izdelal 20 do 25 parov kopit, v istem času so mojstri ročno izdelali dva para kopit. Les so v grobem obtesali s sekiro in ga nato ostružili na leseni stružnici,« pripoveduje vodja marketinga Tatjana Šinkovec. Tovarna se je hitro razvijala, do prve svetovne vojne je zaposlovala že 300 ljudi.
Do stotinke milimetra natančno
Danes v Kopitarni, ki zaposluje 175 ljudi, od tega 125 v Sloveniji, preostale pa na Hrvaškem in v Srbiji, izdelajo okrog 80.000 kopit na leto, še v času bivše Jugoslavije so jih tudi do 300.000. In če so še do sredine 70. let prejšnjega stoletja izdelovali zgolj lesena kopita, so z razvojem prešli na izdelavo kopit iz polietilena, ki je bolj vzdržljiv in ga je lažje obdelovati. Od junija letos jih izdelujejo na treh novih, 600.000 evrov vrednih strojih.
»Omogočajo nam izdelavo kopit do stotinke milimetra natančno in s tem pridobitev tudi najbolj zahtevnih kupcev. Brez kopit ni proizvodnje čevljev. Zato je zelo pomembno, da je kopito natančno narejeno, da potem zgornji material, iz katerega je izdelan čevelj, pristaja tako, kot mora,« pojasnjuje Šinkovčeva.
Iz lesa (bukov, hrastov ali gabrov les) izdelujejo vzorčna kopita, na podlagi katerih nato oblikujejo plastična. Lesena kopita naredijo tudi za kakšne manjše obrtnike ali pa za najzahtevnejše kupce. Le še pet odstotkov kopit prodajo na domačem trgu, vse drugo gre v izvoz.
Polovico programa Kopitarne predstavlja obutev. Na leto izdelajo 180.000 parov modne in delovne obutve, ki jih prodajajo v svojih 36 maloprodajnih trgovinah v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in Črni gori. Drugi del proizvodnje so kopita, napenjači za čevlje in leseni pregibni podplati, ki so jih v Kopitarni izumili in patentirali leta 1990.
»Kupec, ki kupi zelo drago obutev, dobi zraven še lesen napenjač, ki mu omogoča, da je čevelj kot nov tudi po številnih uporabah,« pojasnjuje Šinkovčeva. Na leto izdelajo 55.000 napenjačev za čevlje visokega cenovnega razreda iz najbolj kakovostnih vrst lesa, tudi iz rdečkaste cedre. Napenjače delajo denimo za čevlje znamke Christian Dior.
Za cokle izključno topolov les
Pa vendar je Kopitarna ne le v Sloveniji in državah nekdanje Jugoslavije, ampak tudi po Evropi še vedno sinonim za cokle, ki so jih začeli izdelovati pred več kot 40 leti. Na leto za podplate cokel porabijo 800 kubičnih metrov topolovega lesa. »To je edini les, ki potem, ko se enkrat posuši, ne vleče nase vlage, pa še lahek je. Dobavljamo ga iz Srbije, kjer so velike plantaže topola,« pojasnjuje Andrej Mesar, vodja investicij, ki je s Kopitarno povezan že od ranega otroštva. Je že tretja generacija Mesarjevih, ki si kruh služi v sevniški tovarni.
Kljub avtomatizaciji proizvodnje pa brez človeške roke vendarle ne gre. »Pri nas kujemo ročno, kar da kopitu še dodatno vrednost,« pravi Šinkovčeva. V arhivski sobi imajo shranjenih že več kot 100.000 modelov kopit. Izdelujejo jih za svojo obutev in za tuje kupce, kopita so izdelali tudi za čevlje morebitne bodoče prve dame Amerike, sevniške rojakinje Melanie Trump.
