»Mladim pacientkam, zlasti tistim, ki šele začnejo jemati kontracepcijske tabletke, priporočam, da jemanje tabletk povežejo z enim od vsakodnevnih rutinskih opravil. Denimo, da vzamejo tabletko ob umivanju zob, ko ugasnejo luč pred spanjem, morda takrat, ko menjavajo spodnje perilo... Dobro je, če si tabletke tudi shranjujejo zraven zobne paste, nočne lučke, perila ali zraven nečesa, kar je povezano s kakšnim drugim opravilom, ki jih bo opomnilo, da morajo skupaj z njim vzeti še tabletko,« svetuje specialistka ginekologije in porodništva Jasna Kuhelj Recer, ki dela v Zdravstvenem domu za študente Univerze v Ljubljani.
Tudi študentke ji pogosto zaupajo, da se zaradi preobremenjenosti in z njo povezanim stresom pogosto znajdejo pred vprašanjem, ali so ta dan že vzele tabletko. Da se s tem vprašanjem vsak dan ubadajo tudi njihove vrstnice po svetu, je pokazala tudi nedavna mednarodna raziskava Milenijke in kontracepcija: zakaj pozabljamo?. V raziskavo, ki jo je izvedla organizacija Opinion Health, je bilo vključenih 4500 mladih žensk, ki uporabljajo vsakodnevno kontracepcijo, iz devetih držav.
»Ob jemanju tabletk mladim vedno svetujemo, da hkrati s tabletko ob vsakem novem partnerju vsaj eno leto uporabljajo od začetka do konca odnosa tudi kondom, saj tabletka ne ščiti pred rakom na materničnem vratu in drugimi spolno nalezljivimi okužbami,« poudari Kuhelj-Recerjeva.
Stalen stres stopnjuje pozabljanje
Raziskava je pokazala, da pogoste spremembe rutine zvišujejo raven stresa in znatno pripomorejo k pozabljivosti pri vsakodnevnih navadah in dejavnostih, med katere sodi tudi jemanje kontracepcijskih tabletk. Kar tri četrtine anketirank je potrdilo, da jim dogodki, kot so začetek skupnega bivanja z novim partnerjem, prekinitev zveze, selitev, sprememba kariere ali prepir z dobro prijateljico pomembno zvišujejo raven stresa in da so lani v povprečju doživele po vsaj dva taka stresna dogodka. Dve od petih vprašanih sta na tabletko pozabili vsaj enkrat v preteklem mesecu, nekatere so nanjo pozabile skoraj vsak teden in razlog pripisale dinamičnemu življenjskemu slogu in dejstvu, da tabletk ne shranjujejo na dovolj vidnem mestu.
Pomaga tudi vizualizacija
Izr. prof. dr. Grega Repovš z oddelka za psihologijo ljubljanske filozofske fakultete pravi, da vsi pozabljamo, tako na dogodke, ki so se že zgodili, kot na opravila, ki jih moramo še opraviti. Tako zjutraj pogosto iščemo ključe avtomobila, ki smo jih prejšnji dan kar nekam odložili, ko si pripravljamo kavo, se jezimo, ker smo pozabili kupiti mleko, ko srečujemo ljudi, si glavo razbijamo z vprašanjem, kako jim je ime... Kot še pravi, se pozabljanje dejanj v preteklosti precej razlikuje od pozabljanja dejanj, ki jih šele moramo opraviti. Slednje lahko precej izboljšamo. »Dobro se obnese, če si stvari, ki jih moramo opraviti, v glavi vizualiziramo,« poudarja strokovnjak. Ta spomin lahko učinkovito obvladujemo tudi, če opravila, ki jih moramo opraviti, povežemo z zunanjim sprožilcem, ki nas bo na to opomnil. Ob slabši motivaciji moramo poskrbeti za očitnejše zunanje sprožilce, na primer z opomniki na telefonu. Zaplete se, če pozabimo na telefon ali pa ga ne napolnimo...
Kot še pravi Repovš, stres v povezavi s spominom ni vedno na negativni strani. Tam je, kadar je močan in konstanten. Dober stres pa nas aktivira in dodatno motivira, zaradi česar si bolje zapomnimo, kaj moramo še postoriti.
Prihodnost v podkožnih čipih
Ginekologinja Jasna Kuhelj Recer je prepričana je, da bo razvoj že v desetih letih prinesel uporabnicam bolj prijazno in manj stresno zaščito, ki bo bolj usmerjena v dolgoročno delovanje in zaradi tega manj odvisna od pozabljanja. Kot pravi, gredo rešitve v smeri razvoja biorazgradljivih večmesečnih obročkov, vsadkov, podkožnih čipov in gelov, ki bodo bazirali na nanotehnologiji. Raziskujejo tudi možnosti dodatnih zdravilnih učinkov hormonske kontracepcije, ki bi ji lahko s pomočjo nanotehnologije dodali zdravilo proti aidsu. Prav tako preizkušajo metode, nadaljuje ginekologinja, ki bi zmanjševale možnost za raka na dojki, in metode, ki ne bi povečevale strjevanja krvi in bi zmanjšale možnosti za nastanke strdkov, tromboz in infarktov. V razvoju je tudi moška kontracepcija, v tujini že obstaja mikročip, ki se vstavi pod kožo in ima možnost daljinskega upravljanja, to se pravi, da ga je mogoče izključiti in vključiti. Razvoj gre tudi v smeri zelene kontracepcije, ki zmanjšuje vsebnosti količine hormonov in s tem manj obremenjuje tako ženske kot okolje. V nekaterih državah so ženskam že na voljo tudi hormonski podkožni vsadki, ki delujejo tri leta.
