Svetovni podnebni sporazum, ki naj bi upočasnil segrevanje ozračja, bo začel veljati novembra, torej slabo leto potem, ko je bil sklenjen na pariški konferenci decembra 2015. To je dobra novica in presenečenje, saj nikoli doslej kakšen mednarodni sporazum ni tako hitro dobil zadostne podpore za veljavnost. Kjotski protokol je na primer začel veljati leta 2005, osem let po sklenitvi.
Zadnjo odobritev, potrebno za veljavnost pariškega podnebnega sporazuma, je dal evropski parlament, s 610 glasovi za in 38 proti. »Zdaj imate priložnost, da usmerite zgodovino tako, da svet popeljete v boljšo prihodnost,« je pred glasovanjem nagovoril evropske poslance generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon. V soboto bo evropski svet potrdil to včerajšnjo odločitev evropskega parlamenta.
Tri največje onesnaževalke so za
Indija, ki je tretja največja onesnaževalka zraka, je v zadnjih dneh s svojo ratifikacijo odločilno prispevala k temu, da bo na novembrski konferenci v Maroku začel veljati pariški podnebni sporazum, ki naj bi preprečil, da bi se v tem stoletju temperatura zraka v povprečju povečala za več kot 2 stopinji glede na 19. stoletje. Pri tem imata zasluge tudi ZDA in Kitajska, največji onesnaževalki zraka, ki sta sporazum podpisali že v začetku septembra, tako da sta jima potem na vrhu G20 sledili Brazilija in Argentina.
Za veljavnost sporazuma je potrebna ratifikacija vsaj 55 držav (od 195, ki so sodelovale na pariški konferenci), pred glasovanjem evropskega parlamenta pa ga je ratificiralo že 62 držav. Hkrati mora biti izpolnjena zahteva, da države, ki so sporazum ratificirale, povzročajo vsaj 55 odstotkov svetovne emisije toplogrednih plinov. Podpis Indije je ta delež povečal na 52 odstotkov, zdaj torej zadošča podpis nekaj držav EU. Če zlasti za evropske države ni bilo dvoma, da bodo za sporazum, pa to ne velja za Indijo, ki dolgo ni hotela sodelovati v boju proti podnebnim spremembam, da ne bi ogrozila svojega gospodarskega razvoja. Vlada v New Delhiju je že lani postala prožnejša in je sporazum ratificirala v nedeljo, na rojstni dan Mahatma Gandija, ki je dejal: »Planet ima dovolj virov, da pokrije potrebe vseh, a ne dovolj, da bi zadovoljil želje vseh po imetju.«
Indija zahteva pomoč bogatih
Indija tako zdaj ni le eno najuspešnejših hitro rastočih gospodarstev, ampak tudi država, ki se zaveda svoje odgovornosti glede podnebnih sprememb. V resnici bo prav Indijo močno prizadelo segrevanje ozračja zaradi vse hujših padavin ob monsunih, poplave pa bi lahko povzročilo tudi tajanje ledu na Himalaji.
Kakorkoli že, vlada v New Delhiju namerava s premoga, ki zdaj zagotavlja 60 odstotkov elektrike, preiti na sončno in jedrsko energijo. Zahteva pa tudi tehnološko in finančno pomoč bogatih držav. Indija bo imela v prihodnosti vsekakor pomembno vlogo v razpravah o financiranju boja proti podnebnim spremembam in odškodninah, kar bo v naslednjih letih eden največjih izzivov svetovne politike.
