Nato odprete članek s fotogalerijo in osupne vas naslov: »Slava jo je uničila – kam je izginila simpatična Phoebe Buffay?« In podnaslov: »Lisa Kudrow je danes samo ruševina odštekanega dekleta, ki smo ga oboževali v devetdesetih!« In res, osuplo gledate fotografije neke ženske v navadni trenirki, z gubami po vratu in sivim narastkom, kako na parkirišču daje vrečke v avtomobilski prtljažnik in šele na zadnji – kjer jezno gleda proti objektivu paparaca – v utrujenih očeh pod oteklimi vekami prepoznate daljno slutnjo tiste vesele, trapaste Phoebe, ki vas je takrat, ko je pela v slavnem Central Perk Cafeju svojo »Smelly Cat«, nasmejala do solz.
Ali pa je to Matthew Perry, še ena »ugasla in neprepoznavna zvezda« te kultne serije: »Ne boste verjeli, kako je danes videti Chandler!« vas opozarjajo uredniki portala, vi pa nezaupljivo gledate osivelega, neobritega in mrkega debeluha v grdi sivi majici in poskušate skupaj z novinarjem uganiti, kaj za vraga se je zgodilo z duhovitim cinikom Chandlerjem. Ali pa je, kaj jaz vem, Val ne-boste-verjeli-v-kaj-se-je-spremenil Kilmer, »nekoč nepremagljivi hollywoodski lepotec in ljubljenec žensk, danes samo zabuhli pivec piva s kavča v delavski hiši v predmestju«. Ali – ta je iz nekega razloga še posebej priljubljena pri paparacih in urednikih – Kirstie Alley, junakinja kultne serije Cheers in seks simbol osemdesetih, »fatalna zapeljivka z zelenimi očmi«, ki se je povsem zapustila in postala »zanemarjena, debela ženska ruševina iz WalMarta«.
Ena cela hiša slavnih, ves Walk of Fame zvezd iz osemdesetih in devetdesetih, ki jih gledamo v celebrity rubrikah in ne verjamemo lastnim očem, v kaj so se spremenili: bujna Pamela Anderson, tiho srednješolsko trpljenje, je danes bleda, ovenela in nagubana gospa s trajno, mad-max Mel Gibson je videti kot upokojeni četniški vojvoda iz Bulajićevih filmov, seksapilni pevec Guns'n'Roses Axl Rose pa je samo še odcvetela, debela tečnoba, ki je povrhu postal še plešast.
Kaj se je zgodilo, se tako sprašujejo gremiji uredniških možganov, kam je izginila magija, kako so si to dopustili? Kakšen virus je razsajal v osemdesetih in devetdesetih, se sprašujemo mi, kakšno bakterijo so staknile na divjih zabavah po Los Angelesu in Ibizi zvezde naših mladosti, da so danes, dvajset ali trideset let pozneje, povsem neprepoznavne, debele, zgubane, osivele in plešaste?
Razlog je presenetljiv. Kolikor sem razumel, je v zvezi z mitohondriji in bioprodukti oksidacije v človekovih celicah, laično pa temu rečemo tudi – staranje. Junaki devetdesetih so namreč videti vsaj dvajset let starejši zato, ker so danes – ni nežnejšega načina, da vam to povem – dvajset let starejši.
Kaj se je zgodilo z zvezdami kultnih Prijateljev? Povedal vam bom: minilo je dvajset let! Matthew Perry se je zredil? Presenečeni boste: že od leta 1994 nima več petindvajset let! Lisa Kudrow ima gube na čelu in sive lase? Neverjetno za žensko, staro štiriinpetdeset let! Val Kilmer ni več podoben Icemanu iz Top Guna? Iceman je bil pred tridesetimi leti: danes ima sedeminpetdeset let! Pamela Anderson je stara petdeset, Axl Rose petinpetdeset, Mel Gibson pa je že dopolnil šestdeset let! Fatalna Kirstie Alley, »zapeljivka z zelenimi očmi« se je povsem zapustila in postala »zanemarjena, debela ženska ruševina«? Imam ekskluzivno novico za idiote v red-carpet rubrikah: Kirstie Alley je stara petinšestdeset let!
Z zvezdami naših otroštev in mladosti se ni zgodilo prav nič – vsi so na svojem mestu, hvala za vprašanje, dobro, živi in zdravi – samo malo starejši so kot nekoč. Marsikaj se je zgodilo tudi nam. Ne gre za to, da smo tudi mi dvajset ali trideset let starejši – čeprav, verjeli ali ne, smo: postavite svoje stare fotografije pred ogledalo in »ne boste verjeli, čemu ste danes podobni« – ampak za to, da smo se medtem tudi lepo poneumili. Šokirani gledamo fotografijo gospe, stare petinšestdeset let, in se sprašujemo, kaj se je revici zgodilo, da nima več dvajset let.
In kje so tisti njeni joški iz leta 1987?
Da tako gledamo zvezde, ki so nas v osemdesetih in devetdesetih osvajale s svojimi joški in mišicami, še nekako gre, ampak mi vsi začudeni odkrivamo, da so medtem odrasle tudi takratne otroške zvezde. »Se spominjate,« sem bral včeraj v časopisu, »lepega Harveya iz Sabrine, male čarovnice? Nekoč je o njem sanjala vsaka najstnica, danes pa ga niti lastna mati ne bi prepoznala!« In res, »lepi Harvey« je danes debel, bradat in plešast: edino pojasnilo za to osupljivo transformacijo je, da je danes leto 2016 in da ima »lepi Harvey« že skoraj štirideset let. Verjetno je to, ne more biti nič drugega.
V tem žanru je priljubljena žrtev idiotskih tabloidov Macaulay Culkin, mali, srčkani Kevin iz mega uspešnice Sam doma, največja otroška zvezda devetdesetih: vsaj enkrat na mesec boste naleteli na šokantne fotografije nekega šestintridesetletnika, ki pije in kadi, pod pomilovalnim naslovom: »Macaulay Culkin danes: kaj se dogaja z malim Kevinom?« Ali v prevodu: »Zakaj mali Kevin ni več star deset let?«
Nimamo dovolj dobre razlage za ta neobičajen pojav – ta, da čas mineva – ima pa ga Mujo, ko so ga nekoč vprašali, ali bi bil raje neumen ali lep. »Raje neumen,« je odgovoril Mujo, »lepota je minljiva.«
Neumnost pa, na našo srečo, večna.
