Označevalni pridevnik »adrenalinski« seveda prihaja od hormona adrenalina, ki nastaja v sredici nadledvične žleze. Kdor količkaj pozna fiziologijo, ve, da se adrenalin pospešeno izloča pri vseh posebnih okoliščinah, ki presegajo vsakodnevno rutinsko raven človekovega delovanja. Včasih bolj, včasih manj. Pri nekaterih osebah bolj, pri drugih manj. Tudi pri nešportnih dejavnostih. Pojem adrenalinski športi bi potemtakem označeval tiste športne dejavnosti, pri katerih se pospešeno loči hormon adrenalin. Toda katere so to? Vsaka športna dejavnost je na določeni ravni in v določenih okoliščinah (ki »presegajo vsakodnevno rutinsko raven človekovega delovanja«) lahko »adrenalinska«.

Športni pedagogi iz izkušnje vemo, da je »adrenalinski dogodek« lahko že vsaka pomembnejša športna tekma celo na ravni šolskega športa. Zagotovo se pospešeno izloča adrenalin tudi pri vsakem smučarskem letalcu, ki čaka, da se bo spustil po naletu velikanke, pa vendar smučarskih poletov niti novinarji ne uvrščajo med adrenalinske športe. Globinsko potapljanje nekateri štejejo za »adrenalinski šport«, a je v neki radijski oddaji izkušen potapljač to zanikal in dejal, da »ima vse stvari v svojih rokah«. Kadar imamo vse stvari v svojih rokah, ne počnemo nič ekstremnega, tveganega, stresnega, adrenalinskega. Tudi jadranje z zmajem nekateri štejejo za »adrenalinski šport«. Toda svetovni prvak v preletu z jadralnim zmajem je na koprskem radiu dejal, da svoje športne zvrsti ne šteje ne za adrenalinski ne za tvegan šport, ker je vse do podrobnosti »preštudirano, načrtovano ter proizvod znanja in izkušenj«. Očitno je popolnoma neutemeljeno zgolj eno dejavnost ali delček te dejavnosti posplošeno poimenovati s prilastkom »adrenalinska«.

Pa ne samo to. »Adrenalinsko« odzivanje posameznikov na iste dražljaje je lahko zelo različno, ker je odvisno od njihovih lastnih izkušenj. Kar je za nekoga adrenalinsko, za drugega ni. Zagotovo je ločenje adrenalina drugačno pri padalcu, ki se na vratih letala pripravlja na svoj prvi skok, kot pri izkušenem starem mačku, ki ima za seboj že več kot tisoč skokov. Nekoga na znanem grebenu med Malim in Velikim Triglavom obliva adrenalin, izurjen alpinist pa se po njem sprehaja z rokami v žepu… in brez adrenalina. Za mojo starejšo znanko pa je tako in tako ves šport »adrenalinski«. Kateri šport je torej »adrenalinski«?

Očitno je res nerazumno (ter strokovno nedopustno) neko športno zvrst kar povprek ter za vse in vsakogar šteti za »adrenalinsko«, ker za to ni razumne podlage in nihče ne ve, kateri šport je to. Preminuli slovenist in prevajalec Janko Moder je izraz »adrenalinski šport« v eni od svojih poučnih kolumn nekoč imenoval »ljudski izraz«. Predlagal je tudi, da bi bilo najbolje v javni rabi ta izraz opustiti. Športoslovci se temu pridružujemo, ker žal ne vemo, kateri so adrenalinski športi. Očitno tega ni vedel niti strokovni odbor ministra za zdravje in je zato leta 2007 raje umaknil ta nesmiselni izraz iz zakona, ki je hotel dodatno obremeniti »adrenalinske športnike« v primeru nezgode in zdravstvene pomoči. Tudi graditelji in ponudniki »adrenalinskih parkov« so te prekrstili v pustolovske parke (in, mimogrede, s tem seveda zagrešili nov izrazoslovni nesmisel).

Sploh pa, kaj je »adrenalinsko« in kaj ni, je mogoče zanesljivo ugotoviti s posebno laboratorijsko analizo telesnih sokov in ne kar povprek, kot se komu zazdi. Ker dvobesedni izraz »adrenalinski športi« nima soli, so ga celo nekateri športoslovci poskušali zamenjati s izrazoma »ekstremni športi« in »tvegani športi«, vendar so naleteli na enake težave kot pri opredelitvi pojma »adrenalinski športi«, namreč, kaj je za koga ekstremno in kaj je za koga tvegano. Kar je za nekoga ekstremno, za drugega ni. In kar je za nekoga tvegano, za drugega ni. Vsako posploševanje je nedopustno.

Dvobesedni izraz adrenalinski šport velja v športoslovju za »neumnost«, zato se športoslovci zavzemamo, da »neumnosti« ne bi postale last ljudstva. Žal nismo uspešni, ker nekateri pisci »neumnost« vztrajno širijo. Seveda je mogoče razumeti, da gre za publicistični izraz, vendar bi bilo pričakovati, da ima ta svoj sporočilni smisel. Če ni mogoče natančno opredeliti, kateri sploh so adrenalinski športi, gre za preprosto publicistično nakladanje brez zrna soli.

Silvo Kristan, Podkoren