Februarja 2014 so na mestni občini v glasilu Ljubljana presenetili z napovedjo, da bodo že maja začeli večkrat napovedano širitev Dunajske ceste. Obljuba je naletela na očitke mestne opozicije, da gre za predvolilno obljubo, ki jo bo mestna oblast težko uresničila. Še ostrejše so bile kritike nevladnih organizacij, da gre za poseg, ki ruši prometno politiko mesta. Od te napovedi na koncu ni ostalo nič. Na ljubljanski občini zdaj pravijo, da se vsaj naslednjih pet let širitve ne bodo lotevali, kljub temu pa je ta možnost še vedno v načrtu.
Širitev Dunajske letela iz proračuna
»Ali bo do širitve Dunajske ceste prišlo, se bomo odločili na podlagi strokovnih meril, pri čemer bomo obravnavali tudi predloge civilne družbe in zainteresiranih skupin ter posameznikov.« Zasuk v stališčih občine, ki je širitev vseh mestnih vpadnic vnesla tudi v svoj občinski prostorski načrt, ni presenetljiv. Že v začetku lanskega leta so iz magistrata prihajali nejasni odgovori o širitvi Dunajske ceste, ki sta jo v prihodnost odmaknila tudi predloga proračunov za dve leti, v katerih denarja za ta projekt ni bilo. Na občini so se najprej lotili Slovenske ceste in napovedali, da bo širitev Dunajske ceste prišla na vrsto pozneje. Poleti so začeli temeljito prenovo vozišča med Plečnikovim stadionom in AMZS, ki so jo pred kratkim končali. Tudi zato je težko pričakovati, da bi v nekaj letih cesto spet razkopavali.
Obnovo Dunajske ceste pa bodo nadaljevali že prihodnje leto. Kateri odsek naj bi prenavljali, na občini – nekoliko nerazumljivo – za zdaj nočejo razkriti. Po neuradnih informacijah naj bi bil to odsek med AMZS oziroma Baragovo ulico in severno obvoznico, ki naj bi bil v precej slabšem stanju od odseka med Plečnikovim stadionom in Gospodarskim razstaviščem.
Mestna občina je sicer že pred leti naročila projekt za izvedbo širitve Dunajske ceste, za katerega so doslej porabili 14.000 evrov. Na Rotovžu so se za širitev ogreli tudi zaradi zaradi načrtovane gradnje Emonike in širitve »šmartinskega podvoza«, zaradi česar bi se glavnina prometa med gradnjo preusmerila na Dunajsko cesto. Po drugi strani pa tudi zaradi domnevno poslabšanih razmer na vzporednih cestah po uvedbi rumenih pasov. S širitvijo naj bi izboljšali predvsem pretočnost križišč z Linhartovo cesto ter Topniško, Kržičevo in Livarsko ulico.
Projekt za izvedbo predvideva širitev Dunajske ceste »le« med križiščema z Vilharjevo in Topniško ulico, kjer je že zdaj dovolj prostora, večina zemljišč pa je v občinski lasti. Po izračunih bi širitev tega odseka stala okoli dva milijona evrov. Če pa bi želeli širiti Dunajsko še naprej proti obvoznici, bi morali kupiti več zemljišč v zasebni lasti, poleg tega bi bilo treba porušiti 14 hiš na vzhodni strani ceste. Na občini pravijo, da lastnikov o tem še niso obvestili.
Rumeni pasovi na obeh straneh
Med Vilharjevo in Linhartovo cesto je po projektu predvidena šestpasovna ureditev – trije pasovi proti severu in trije proti jugu, od katerih je v vsaki smeri en pas rezerviran za vozila mestnega javnega prometa. Od križišča z Linhartovo cesto do križišča s Topniško ulico pa bi bilo pet pasov – trije proti severu in dva proti jugu, pri čemer je po eden namenjen samo vozilom mestnega javnega prometa. Dodatni prostor med Vilharjevo in Linhartovo cesto bi pridobili na račun parkirnih prostorov nasproti Gospodarskega razstavišča, nekaj pa tudi na račun zelenih površin. Po širitvi ne bi več potrebovali postajališč LPP, saj bi lahko avtobusi ustavljali na rumenem pasu. Na odseku od Linhartove ceste do Topniške ulice pa bi prostor za petpasovnico pridobili z zoženjem vseh voznih pasov. Cesta bi po projektu peljala do zaščitenega drevoreda, sedanjo gradbeno ograjo nasproti Bežigrajskega dvora pa bi premaknili proti vzhodu.
Proti napovedani širitvi so glasno protestirali predvsem v društvu za sonaravni razvoj Focus in Koaliciji za trajnostno prometno politiko, saj naj bi ta v nasprotju s cilji iz prometne politike na Dunajsko cesto pritegnila le še več osebnega motornega prometa, in to v času, ko se na tem odseku povečuje delež pešcev in kolesarjev. V zagovor občine je treba dodati, da pri širitvi vpadnic nikoli niso govorili le o povečevanju prostora za avtomobile. »S širitvijo vpadnic bomo izboljšali pogoje za javni promet, zapolnili vrzeli v uličnem obodu, zasadili drevorede in polepšali javni prostor. Na delu Tržaške ceste nimamo niti pločnika, kolesarska steza pa ima obvoze. Rekonstrukciji vpadnic bi se lahko zdaj, ko smo preuredili mestno središče, bolj posvetili,« je v intervjuju za Dnevnik septembra 2015 pojasnil podžupan Janez Koželj. Zdaj kaže, da so se na občini temu projektu do nadaljnjega odpovedali.
