Pričakovano se je razprava o interpelaciji ministra za infrastrukturo Gašperšiča vrtela večinoma okrog drugega tira. Tekom razprave je bilo mogoče sklepati, da jo bo opozicija podprla, koalicija pa bo – kljub posameznim vzdržanim glasovom in kritičnim pomislekom – podprla Gašperšiča.
Že pred današnjim glasovanjem o interpelaciji zoper ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča je kazalo, da bo minister obsedel na svojem stolčku. Predvsem razmerje politične moči je botrovalo temu, saj, kot je lepo povzel eden od poslancev z najdaljšim stažem, Franc Jurša iz DeSUS, je minister premalo ambiciozen, ima slabo ekipo in je preveč neodločen, zadeve pa potekajo prepočasi, a so ga kljub vsemu temu podprli, da se ohrani politična stabilnost.
O čem so se sploh pogovarjali?
Četudi je drugi tir po zagotovilih Gašperšiča strateška prioriteta te vlade, še vedno ni natanko jasno, koliko bo stal niti kdo ga bo zgradil. Minister vztraja, da denarja ne moremo vzeti od tam, od koder smo ga v preteklosti jemali preveč – iz državne malhe. Znana je tudi 27 kilometrov dolga predvidena trasa, na kateri naj bi bilo 20 kilometrov predorov. Njihova cena medtem temelji na ceni gradnje avtocestnih predorov iz programa, ki je bil spisan v letih pred gospodarsko krizo. Najvišja ocenjena vrednost drugega tira tudi zaradi takih pavšalnih računov znaša približno toliko, kot je stala investicija v zloglasni TEŠ 6, ki se je med gradnjo izjalovila v mater vseh korupcijskih afer. Prav TEŠ 6 so danes poslanci pogosto omenjali, češ saj si nočemo nakopati še enega takega projekta. »Vlada si prizadeva za takšno realizacijo, da ne bo povečan javni dolg, državni proračun in davkoplačevalce pa bo najmanj obremenil,« je danes ponovil Gašperšič. V tem dejstvu tiči tudi argument za odločitev, da za gradnjo poskušajo najti zasebnika. »Kdor nasprotuje temu, nasprotuje gradnji drugega tira,« je dodal minister.
»Minister ni znal najti nobenega takega primera v Evropi, kjer bi zasebniki gradili železnice, saj ga ni,« je bil kritičen Luka Mesec iz Združene levice kjer so spisali interpelacijo. »Vse okoliške države, Avstrija, Italija, gradijo z lastnimi sredstvi,« je navedel in dodal, da naj bi bilo za državljane to ceneje. Prepričan je namreč, da so v ozadju ministrovega preračunavanja »vezani posli«, v zameno naj bi investitor dobil koncesijo za tretji pomol v Luki Koper, to pa postopoma vodi v privatizacijo. »Za to ni prav nobenega argumenta,« odgovarja minister, »jih je pa veliko, ki dokazujejo nasprotno, saj ves čas zagovarjam stališče, da mora infrastruktura ostati v 100-odstotni lasti države.«
V NSi po drugi strani podpirajo to javno-zasebno partnerstvo, saj bi to omogočilo premik z mrtve točke, je dejal Jernej Vrtovec. A ministra niso podprli, saj druge pomembne odločitve sprejema prepočasi. Enako menijo v DeSUS, a so ministra zaradi drugih – političnih – razlogov podprli.
V gospodarstvu redkobesedni
Politika je danes odločila na podlagi političnih konstelacij, kaj pa meni gospodarstvo? Kako ministrovo delo ocenjujejo predsedniki uprav tistih državnih družb, ki spadajo pod njegov resor?
Dušan Mes, generalni direktor Slovenskih železnic, ocenjuje delo ministra Gašperšiča kot zelo korektno. To ni presenetljivo, saj je bil v času ministrovanja spremenjen zakon o Slovenskih železnicah, ki sedaj dopušča vstop tujih strateških partnerjev, Slovenske železnice pa si že lep čas obetajo vstop avstrijskih železnic (ÖBB) v lastniško strukturo. Navsezadnje je Mes tudi avtor (možnega) izračuna o financiranju drugega tira, z ustanovitvijo projektnega podjetja 2TDK. V nadaljevanju je Mes predvidel, da bi se na to podjetje prenesla deleža Slovenskih železnic in Luke Koper.
V slednji so se tokrat komentarja vzdržali, so pa marsikaj povedali v preteklosti. Dragomir Matić je bil eden najglasnejših kritikov Gašperšiča, ne zgolj zaradi neizgradnje drugega tira, temveč je tudi prepričan, da želi minister odpreti koncesijsko pogodbo in Luki Koper na dvorišče pripeljati konkurenta.
»Lahko povem, da z ministrstvom za infrastrukturo veliko sodelujemo in to sodelovanje ocenjujemo kot zelo dobro,« pa je vse, kar je o ministru dejal Tomaž Vidic, predsednik Darsove uprave, več pa ni želel povedati. Pa energetika, ki v tem mandatu, ko so vsi žarometi usmerjeni v drugi tir, Luko Koper in Slovenske železnice, ostaja v (medijskem) ozadju? Predsednik uprave Holdinga slovenske elektrarne Gorazd Skubin in predsednik uprave Dravskih elektrarn Viljem Pozeb dela ministra in izstopajočih projektov ne želita komentirati.
