Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič pred interpelacijo v državnem zboru nima zagotovljene niti podpore koalicijskih parterjev; to je še bolj jasno po prvem koalicijskem srečanju po poletnih počitnicah. »Nekateri poslanci Desus menijo, da podore ministru ne bi smeli izreči,« je dejal zunanji minister Karel Erjavec, a enotnega stališča v stranki ni. »Glede na podporo SMC se bomo odločili tudi v stranki Desus,« je dodal. Enako se je odločil tudi predsednik SD Dejan Židan, medtem ko vodja poslancev največje vladne stranke Simona Kustec Lipicer pravi, da se bodo o podpori odločali po pogovoru z ministrom. Pri tem bodo jeziček na tehtnici verjetno primorski poslanci, ki jih v interpelaciji navedeni razlogi najbolj zadevajo in se po naših informacijah večinoma nagibajo k podpori interpelacije.
Kateri dosežki in afere bodo odločali o ministrovi usodi?
1
Drugi tir
Dogajanje okrog drugega tira je zmotilo tudi strokovno javnost, ne samo opozicije, ki je vložila interpelacijo. Čeprav je na papirju to eden izmed ključnih infrastrukturnih projektov zadnjih petindvajset let, se tudi v tem mandatu, razen deklarativnih izjav o podpori projektu, ne dogaja praktično nič. »Odnos ministra do drugega tira in tista njegova izjava na zaslišanju sta spravila v slabo voljo dobršen del strokovne javnosti,« se spomni profesor na fakulteti za pomorstvo in promet ter nekdanji prometni minister Marko Pavliha. »V tem duhu se je tudi nadaljevalo; čeprav je premier Cerar obljubljal izgradnjo drugega tira, je minister vsake toliko časa naredil nekaj, kar je Cerarjeve obljube negiralo,« je prepričan. Zgovoren primer so recimo študije o upravičenosti projekta; konec junija je bila naročena že deveta študija za preverjanje cene. Zanjo bo ministrstvo plačalo 177 tisoč evrov, za vse študije pa so doslej odšteli že 485 tisoč evrov, čeprav so jih nekaj od domačih strokovnjakov na mizo dobili kar zastonj. Čeprav še ni jasna končna cena projekta in niti to ne, kdo ga bo plačal, pa so se na ministrstvu prijavili na evropski razpis za pridobitev 263 milijonov evrov. Politiki in strokovnjaki so prepričani, da smo se s prijavo blamirali, izpadli neresni in da si je minister pravzaprav s tem hotel le kupiti čas.
2
Luka Koper
»Vlada v zameno za gradnjo drugega tira zasebniku ponuja koncesijo za tretji pomol, ki v strateških načrtih Luke Koper do leta 2030 ni opredeljen, sicer pa je s koncesijsko pogodbo že dodeljen Luki Koper,« je januarja strnil predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matić. Z nezakonitim mešetarjenjem s koncesijsko pogodbo se je začelo ministrovo vmešavanje v to družbo. Napetost se je stopnjevala z načrtovanjem pristaniške uprave, čeprav se sedanji organizacijski model po rezultatih kaže za uspešnega, ter zagovarjanjem vstopa Luke v holding skupaj s Slovenskimi železnicami (SŽ). Sodu je izbilo dno, ko je prva luška nadzornica Alenka Žnidaršič Kranjc javno povedala, da so od nje zaradi nasprotovanja spremembam zahtevali zamenjavo Matića, in ko je SDH napovedal menjavo nadzornikov brez pravih argumentov. To je povzročilo upor delavcev in ljudi in celo privedlo do blokade pristanišča.
3
Dars
Žnidaršič-Kranjčeva ni bila prva, ki je javno govorila o domnevnih pritiskih in poskusih kadrovanja v državnih podjetjih pod okriljem infrastrukturnega ministrstva; to je storil že Robert Ličen, odstavljeni prvi nadzornik Darsa, ki je rekel, da »posamezne interesne sfere hočejo nastaviti ljudi, zaradi poslov, ki so vezani na državna podjetja«. Tak posel je elektronsko cestninjenje, ki prav tako zbuja kopico dvomov. Revizijo razpisa so zahtevali prav vsi neizbrani ponudniki, a so bile vse zavržene, rezultat razpisa pa – pričakovan. Posel je dobil konzorcij Telekoma Slovenije in podjetja Q-Free Traffic Design, Darsov hišni gradbinec, ki bo elektronsko cestninjenje vzpostavil za 100 milijonov evrov. To naj bi sicer pokrpalo luknje v sistemu cestninjenja, kjer se lahko zdaj tovornjaki, sodeč po analizi Inštituta za strateške rešitve, legalno izognejo plačilu cestnine na kar 423 od 607 kilometrov avtocest, neposredno oškodovan pa je Dars. Po izračunih Inštituta izgublja 150 milijonov evrov vsako leto.
4
Aneksi, ki niso potrebni
Digitalni radijski komunikacijski sistem (GSM-R) ob železniškem omrežju še ni končan, infrastrukturno ministrstvo pa je že sklenilo novo pogodbo s konzorcijem, ki ga je vzpostavil, Iskratelom in GH Holdingom, ter jima namenilo dodatnih 10,8 milijona evrov za vzdrževanje. Pri tem ni jasno, zakaj sistema ne vzdržujejo kar v družbi SŽ – Infrastruktura, ki se s tem ukvarja. Poleg tega nenavadnega posla je ministrstvo poleti sklenilo še 23,7 milijona evrov vreden aneks k pogodbi za GSM-R zaradi »dodatnih in nepredvidenih del«, čeprav bi moral po prvotni pogodbi to kriti izvajalec. Cena posla je s 117 milijonov evrov zrasla na 141 milijonov.
5
Oškodovanje potnikov
Zadnjo zaušnico je ministru pred dnevi dalo kar Računsko sodišče, ki je ugotovilo, da je integrirani javni potniški promet, ki ga je ministrstvo izpostavljalo kot enega svojih dosežkov, poln nepravilnosti. Te sicer izvirajo iz časa ministrovanja Sama Omerzela, a v Gašperšičevem mandatu niso bile odpravljene; prevozniki še vedno po neveljavnih tarifah zaračunavajo avtobusne vozovnice potnikom, kar se odraža v 26 do 58 odstotkov višjih cenah, kot so v veljavnem ceniku.
6
Pa uspehi?
Uspeha ministra Gašperšiča sta začetek gradnje avtoceste Draženci–Gruškovje ter sanacija nadvoza Medno. Prerezal je tudi trak in odprl modernizirano 109 kilometrov dolgo železniško progo med Pragerskim in Hodošem, ki je bila zadnji neelektrificirani del mediteranskega koridorja. »Gre za največji izveden projekt na prometni infrastrukturi po izgradnji avtocestnega križa v Sloveniji,« so zapisali na ministrstvu in se okitili s tujim perjem. Ironično so v opoziciji na podlagi testiranj prepričani, da elektrifikacija ni bila uspešna, in tako so tudi ta projekt uvrstili med razloge za interpelacijo.
