Da drugi tir nujno potrebujemo, je pravzaprav edina stvar, o kateri so politika, gospodarstveniki in logisti popolnoma zedinjeni. Že leta pa ni znano ne kako bi ga zgradili niti kdo bi ga plačal. V dneh pred glasovanjem o interpelaciji infrastrukturnega ministra Petra Gašperšiča so odgovore na ta vprašanja (ponovno) zahtevali v poslanskih skupinah, kjer je minister presenetil z napovedjo, da prihodnje leto začnemo graditi drugi tir. »Če mi to ne bo uspelo, bom sam odstopil,« je bil jasen. Osnovni finančni vložek proračunskih sredstev, 200 milijonov evrov, je v proračunih za leti 2016 in 2017 že zagotovljen, je zatrdil. Pri financiranju pa naj bi poleg države, Evrope in tujih partnerjev sodelovali tudi obe podjetji, ki imata od drugega tira največje koristi, Luka Koper in Slovenske železnice (SŽ). A niti minister niti direktor projektnega podjetja 2TDK Žarko Sajič z direktorji v teh družbah o tem partnerstvu nista govorila. »V Luki Koper pričakujemo konkreten predlog v pisni obliki, do katerega se bomo lahko opredelili. Do danes takega predloga še nismo dobili,« pravi Dragomir Matić, predsednik uprave Luke Koper. Tudi generalni direktor SŽ Dušan Mes je dejal, da na to temo z ministrom niso sestankovali.
Kako bi SŽ in Luka Koper sodelovale?
»Verjetno je imel minister v mislih financiranje drugega tira s koncesnino Luke Koper in njenimi dividendami ter uporabnino SŽ in dividendami,« je razložil Mes.
Že pred poldrugim letom sta ekonomista Jože P. Damijan in Aleš Groznik izračunala, da bi – ob predpostavki, da pridobimo okrog 385 milijonov evrov evropskih sredstev – za preostali del investicije v drugi tir najeli kredite Evropske investicijske banke, ki bi jih odplačevali iz virov, ki jih sedaj omenja Mes. Ni skrivnost, da sicer Mes zelo podpira tudi ustanovitev logističnega holdinga SŽ in Luke Koper. Ali je Gašperšičeva izjava napoved ustanovitve tega holdinga, pa še ne želi komentirati.
Damijan in Groznik, ki sicer holdinga ne podpirata, sta sicer v svojem izračunu izhajala iz predpostavke, da bi drugi tir stal 1,3 milijarde evrov. Kot je znano, je ministrstvo naročilo preveritev te ocenjene vrednosti projekta, ki naj bi bila končana v kratkem, in potem bo jasno, koliko bo dejansko stala gradnja. Toda če izhajamo iz uradne ocenjene vrednosti, in ob predpostavki, da bi Slovenija najela slabo milijardo kredita, bi po izračunu Damijana in Groznika skupna letna anuiteta znašala sprva 18 in kasneje 51 milijonov evrov, celoten projekt pa bi po odplačilu kredita stal 1,5 milijarde evrov. To bi Slovenija lahko odplačala v 23 letih. Koncesnina Luke Koper, ki bi jo prispevali za odplačilo kredita, bi znašala med 5 in 9,5 milijona evrov, z dividendami bi odplačali med 6 in 10 milijonov evrov, z uporabnino SŽ pa med 6 in 12 milijonov evrov na leto. Ob tem pa bi, sodeč po študiji, v času odplačevanja od drugega tira zabeležili okrog 1,2 milijarde evrov prihodkov.
Sodelovalo bo podjetje SŽ – ŽGP
»Te stvari so sedaj na mizi,« pravi Mes. »Po recenziji bodo zadeve bolj jasne. Takrat bodo začeli delati na razpisu in potem bo konkretno jasno, koliko proračunskih, evropskih in koliko drugih virov bi namenili investiciji,« dodaja. Skoraj zagotovo pa bo pri gradnji sodelovalo tudi gradbeno podjetje SŽ, SŽ – ŽGP. »Kako bo sodelovalo, je stvar razpisa, bo pa vpleteno tako ali drugače,« potrjuje Mes.
V Luki Koper nikdar niso zanikali možnosti, da bi sodelovali pri financiranju drugega tira, a bi bilo ob tem treba jasno opredeliti pogoje. Kljub dobičku, ki ga podjetje ustvarja, ni zmožno hkrati vlagati v pristaniško infrastrukturo, kar od Luke zahteva država, in v drugi tir. Ob takšni investiciji, kot je drugi tir, bi se torej država morala za določen čas denimo odreči dividendam.
Če so SŽ zelo naklonjene ideji o holdingu – pravzaprav je njegovo ustanovitev s prenosom deležev SŽ in Luke Koper na krovno logistično podjetje, ki bi nato kot koncesionar upravljalo drugi tir, ministru Gašperšiču predlagal kar Mes sam –, pa za Luko Koper to ni dobra ideja. V skupnem podjetju bi bila slednja bolj donosen, a manjšinski partner, tudi njena bilančna vrednost je bistveno nižja od železniške, zato ni jasno, kaj bi Luka z združitvijo pridobila. Ideji o ustanovitvi holdinga se je javno uprla celo prva nadzornica Alenka Žnidaršič Kranjc. Veliko negotovosti izvira tudi iz finančne stabilnosti SŽ, ki so se šele v zadnjem letu pobrale iz rdečih številk, predvsem pa ni jasno, kako bi na holding vplivalo morebitno partnerstvo SŽ in avstrijskih železnic.
