Čeprav je skupno podjetje Telekoma in grške Antenne Group, Antenna TV SL, ki je izdajateljica programa Planet TV, pristalo v prisilni poravnavi in Telekomov znesek terjatev do Antenne znaša približno 20 milijonov evrov, se Telekom ne umika iz (za zdaj) nasedlega televizijskega projekta, temveč vanj vlaga dodatna finančna sredstva.
Tako bodo v Telekomu, kjer so trenutno 49-odstotni lastnik slovensko-grške družbe, povečali svoj delež in ponovno postali večinski lastnik televizije, pri tem pa ni jasno ne kako bo dokapitalizacija potekala ne koliko bo znašal njihov vložek. V Telekomu pravijo zgolj, da lahko družba »premosti trenutne finančne težave in posluje tako, da bo še naprej krepila položaj Planet TV na slovenskem medijskem trgu«. Po naših informacijah ta nelogična enačba zanima tudi večinskega lastnika, Slovenski državni holding (SDH), kjer naj bi od Telekoma ta teden terjali pojasnila in odgovornost za morebitno neuspešno dokapitalizacijo.
Brez odgovorov
Ključna vprašanja, ki se porajajo, so: zakaj je sploh prišlo do prisilne poravnave? Zakaj v Telekomu niso znali iztržiti koprodukcijskega prostora? Kje je šlo narobe? In predvsem, s kakšnimi analizami je bila pravzaprav pred tremi leti utemeljena odločitev uprave, da svojo dejavnost prek hčerinskih družb širijo na televizijo, kakšne poslovne rezultate so pričakovali ter zakaj danes, kljub izgubi, Telekom celo krepi svoje finančne vložke v Planet TV? Kdo bo odgovarjal? S temi vprašanji smo se obrnili na Telekom, a odgovorov nismo dobili. Prav tako na naša vprašanja ni odgovoril predsednik nadzornega sveta Borut Jamnik.
V nasprotju s svetovnimi trendi
Zanimivo je, da leta 2013, ko je Telekomova uprava sprejela odločitev, da se začne ukvarjati z mediji, na svetu ni bilo niti enega telekomunikacijskega operaterja, ki bi svojo dejavnost širil na tako zahtevno zadevo, kot je vsebina, kaj šele programska produkcija, opozarja profesor Andrej Rus s fakultete za družbene vede, kjer predava upravljanje gospodarskih družb in krizni menedžment. »Nasprotno, v tistem času smo bili priče propadu Aola. Tako je bila diverzifikacija Telekomovih storitev v popolnem nasprotju z vsemi svetovnimi trendi,« je poudaril.
Posledice so jasne. Telekomova hčerinska družba TSmedia je v lastniški kapital Antenne TV SL vložila 3,3 milijona evrov. Poleg tega je Telekom financiral Planet TV tudi s 14,7 milijona evrov posojili prek TSmedie. TSmedia je preteklo leto končala s 5,7 milijona evrov izgube. Njene terjatve do Antenne TV SL naj bi zdaj prevzel Telekom. Njegov skupni znesek terjatev do družbe Antenna TV SL je tako 19,56 milijona evrov.
Na Telekomu sicer razlagajo, da so za globalni trg telekomunikacij značilni konsolidacija panoge in združevanja operaterjev na eni strani ter na drugi spremembe v portfelju storitev, ker prihodki od telekomunikacij zaradi sprememb tehnologije in potreb upadajo. Prav zaradi slednjega so se odločili za »konvergenco omrežij in storitev, s čimer so telekomunikacijski operaterji vstopili tudi na področje medijskih vsebin,« zaključujejo.
Kot poudarja Rus, bi morala strategija diferenciacije, ki bi bila lahko zanimiva za Telekom, potekati v sorodnih storitvah. Mediji, pa tudi energetika, zavarovalništvo in zdravstvo, dejavnosti, s katerimi se od letos naprej Telekom prav tako ukvarja, pa so nepovezane dejavnosti. »To počnejo le podjetja, ki imajo preveč denarja in iščejo pot do donosov z ustvarjanjem konglomeratov oziroma podjetij z nepovezanimi dejavnostmi,« je jasen Rus.
SDH se uradno distancira
»Medijski trg se spreminja in digitalizira, zato tudi v Skupini Telekom Slovenije razvijamo nove poslovne modele za rast prihodkov, ob tem pa smo na medijskem področju odprti za morebitna partnerstva,« so ob ignoriranju poslovnih rezultatov dodali na Telekomu. Morebitnih analiz, ki bi podkrepile njihove navedbe, niso poslali, pa tudi poslovanja Antenne TV SL »kot manjšinski lastniki« ne komentirajo. Antenna TV SL je samo julija pridelala slab milijon evrov izgube iz poslovanja, ki se je letos povzpela že na skoraj sedem milijonov evrov. Bilančna izguba do konca leta 2015 znaša že več kot 33 milijonov evrov. Konec julija letos je imela družba za slabih 36 milijonov evrov dolgoročnih finančnih obveznosti do družb iz skupine, kratkoročne poslovne obveznosti pa so znašale nekaj več kot osem milijonov evrov, 7,7 milijona evrov do dobaviteljev.
Edini, ki lahko zgodbo konča, je lastnik oziroma v njegovem imenu SDH, kjer pravijo, da je za poslovne odločitve pristojna in odgovorna uprava družbe, za nadzor nad njo pa nadzorni svet, sami pa zadeve ne želijo komentirati.
