Dodatni denar, ki ga za svoje delovanje potrebuje Janševa Nova24TV, bodo, kot smo izvedeli, prispevali Madžari. Na četrtkovi skupščini delničarjev bodo z njihovim vložkom osnovna sredstva televizije povečali kar za 85 odstotkov. Televizijo bodo namreč dokapitalizirali z 800.000 evri, ta denar pa bodo prispevala tri madžarska medijska podjetja. Informacijo je potrdil predsednik upravnega odbora Nova24TV Aleš Hojs, tudi prvi mož Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve ter nedavno izključen član NSi, ki je pred kratkim tudi razkril, da ne plačuje več RTV-naročnine. »Vaša informacija drži. Vlagala bodo madžarska medijska podjetja in ne kakšni ključavničarji,« je dejal, medtem pa pred četrtkom ni želel razkriti, za katera podjetja gre. Prav tako nam o novih vlagateljih ni želel govoriti direktor Janševe televizije Boris Tomašič.
Denarja zmanjkuje že po nekaj mesecih
Pred nekaj tedni je Hojs za Dnevnik pojasnil, da dobrega pol leta po zagonu potrebujejo sveža dodatna sredstva za delovanje. Razširiti želijo programsko shemo in preiti s kabelskih in telefonskih operaterjev na multipleks, za kar potrebujejo svež denar. Za zdaj na televiziji ne zagotavljajo veliko aktualnega programa, ampak večinoma ponavljajo stare oddaje. Trenutni kapital družbe Nova24TV, ki upravlja istoimensko televizijo, znaša 960.000 evrov. Ob prvi ponudbi delnic so predvidevali, da bo ta znesek zadoščal za dve leti delovanja. V tem času naj bi našli strateškega partnerja, najraje kakšno evropsko medijsko hišo. Toda denarja, kot se je izkazalo, ni dovolj, kajti najkasneje do začetka novembra bodo osnovni kapital družbe povečali na 1,7 milijona evrov. Izdali bodo 8000 novih delnic, posamezna pa bo stala 100 evrov. Hojs je že pred tedni tudi zatrdil, da bodo v statutu ohranili omejitev o največ 20-odstotnem lastništvu posamičnega delničarja.
Kaj torej pomeni lastniški vstop Madžarov v Nova24TV? »Hipotetično so lahko to popolnoma neodvisne gospodarske družbe, ne gre pa prezreti porajajoče se povezave z Orbanom in še zlasti z njegovim vsesplošnim vplivom v gospodarskem, političnem in medijskem prostoru. Vsekakor velja biti previden oziroma se dobro zavedati, v kaj se spuščajo,« je komentiral Marko Milosavljević, profesor novinarstva na Fakulteti za družbene vede. »Znesek 800.000 evrov je za vsebinsko močno televizijo relativno boren, nasprotno pa pomeni znaten input za strankarsko televizijo, ki se ukvarja z nišno vsebino in proizvaja manj zahtevno produkcijo, večinoma studijske pogovore, s čimer ne dosega tržnih uspehov,« je dejal Milosavljević.
