V začetku poletja tudi ptičji koncert, potem pa počasen sončni vzhod in predstava se lahko začne. Jutranje meglice. Ali pa, kot se mi je zgodilo zadnjič enkrat, ko sem šel v jutranje dežurstvo, toplo, oblačno jutro – tista prijetna vlaga in iz daljave komaj slišno mrmranje – pričakovanje neviht. Vsakič, ko grem zgodaj zjutraj v službo napovedovat vreme, je jutro zame res nov začetek. Kakšno bo vreme, ali bom samo obnovil včerajšnjo vremensko napoved ali pa bo treba stvari dobro premisliti še enkrat in jih postaviti na novo? Ali me čaka presenečenje, ko bo zasvetil ekran z radarsko sliko? Ampak veste, tudi če grmi, tudi če je že začelo deževati, ptiči se ne dajo! Pojejo svojo naprej, kot da je vseeno, ali bo dan začel jutranji svit s sončnim vzhodom ali pa se bo začelo z mokroto, morda celo nalivi in grmenjem. Pa saj je res vseeno. Življenje mora naprej, dan bo dosegel poldne in večer ne glede na to, kakšno bo vreme.
Ali pa zimska jutra. Teh pa ne prespimo prav veliko, se mi zdi. Malo kiča: sneg, jasna noč, zjutraj pa iskriva, bleščeča svetloba, kakršna je lahko le pozimi. In ja, ali pa trda, gosta megla, da sploh ne vemo, kaj se dogaja nad njo. Lepo je spremljati mrzla zimska jutra iz toplega stanovanja. Če pa nimate kam, če vas zunaj zebe, zimska jutra niso prav nič lepa, pa če sonce še tako bleščeče sveti, če se ledeni kristali sreža na snegu še tako lepo lesketajo. So pa obet za toplejši dan.
Jutra so res nekaj posebnega. Dokler ne vključite radia ali pogledate na splet in poslušate, preberete vremensko napoved. Takrat se vam obzorje pričakovanj zelo zelo zoži in začetek dneva ni več široka cesta s skoraj neskončno možnostmi. Povsem smo vam oklestili pričakovanja. Res mi je žal in opravičujem se vam. Mogoče je bolje biti moker, pa tega pač do takrat, ko začne deževati, ne slutimo.
