Po 13. decembru bodo morala imeti vsa predpakirana živila na embalaži označeno svojo prehransko vrednost. V praksi to pomeni, da bo moralo na škatli, vreči ali lončku pisati, koliko gramov maščob, ogljikovih hidratov, sladkorja, beljakovin in soli vsebuje 100 gramov oziroma 100 mililitrov živila. Večina proizvajalcev živil se je na to že pripravila. Vrednosti so v večini primerov že označene na jogurtih, žitih za zajtrk in pijačah, redkeje pa potrošniki te podatke izvemo, ko kupujemo mesne izdelke, različne omake, marmelade, namaze, sirupe, sire, piškote in druge fine pekovske izdelke. Nas bo po tem bolela glava, ko bomo videli, kaj jemo? »Veliko živil ima te podatke že označene, zato velikega presenečenja ne bo, bo pa to vsekakor koristna informacija,« meni Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko. V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano, kjer opravljajo analize hranilnih vrednosti, pritrjujejo, da je zanimanje za vzorčenje tik pred uveljavitvijo pravila povečano.
Pravilo je del evropske zakonodaje in v veljavo stopa v vsej Evropi. Tako na Zvezi potrošnikov Slovenije kot Inštitutu za nutricionistiko menijo, da je novost izjemno pomembna za potrošnike, saj bodo dobili vpogled v hranilno sestavo živil. »Spodbujanje izbora živil z ugodnejšo prehransko sestavo je ključen korak do uravnoteženega prehranjevanja in zdravja, vendar so bili potrošniki doslej pri tem omejeni,« pravi Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.
Navajanje hranilne vrednosti živila na embalaži je bilo doslej prostovoljna odločitev proizvajalcev. Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije meni, da je velika večina to že upoštevala, Igor Pravst pa opozarja na velike razlike med državami. »Rezultati vseevropske raziskave označevanja hranilne vrednosti iz leta 2008 so pokazali, da je bilo v Veliki Britaniji s hranilno vrednostjo označenih 97 odstotkov vzorčenih predpakiranih živil, medtem ko je bil ta delež v Sloveniji le 70-odstoten, kar je najmanj med vsemi članicami Evropske unije,« pojasnjuje. Po zadnji analizi, ki jo je lani opravil inštitut, se je stanje nekoliko izboljšalo – brez tovrstnih oznak je bilo še 21 odstotkov pregledanih izdelkov.
Čeprav so prehranski strokovnjaki z obveznim zapisom hranilne vrednosti zadovoljni, pa obžalujejo, da med obveznimi podatki ne bo podatka o količini prehranskih vlaknin. »Njihovo navajanje bo še vedno prostovoljno, verjamem pa, da bodo odgovorni proizvajalci v označevanje vključevali tudi ta podatek. Raziskave namreč kažejo, da prebivalci Slovenije v povprečju zaužijejo le okrog 20 gramov prehranskih vlaknin, medtem ko se jih priporoča 30 gramov. Še posebno veliko vlaknin je v zelenjavi in polnozrnatih izdelkih, obojega pa Slovenci pojemo bistveno premalo,« opozarja Pravst.
Težave za proizvajalce
Medtem ko uredba potrošnikom prinaša koristi, na drugi strani proizvajalcem in trgovcem prinaša veliko dela in tudi stroške. Omenjenih podatkov namreč ne bo treba navesti le za zelo majhna pakiranja ter za nekaj osnovnih, nepredelanih živil, kot so žita, zelenjava, sadje, zelišča, začimbe, suhe mešanice za čaj, kis in sol. »Novosti v praksi povzročajo probleme številnim proizvajalcem, še posebno manjšim, ki si težje privoščijo laboratorijske analize, hkrati pa imajo tudi omejene kadrovske zmogljivosti,« pravi Kušarjeva. »Težavo predstavlja dejstvo, da nekateri proizvajalci s podatki o hranilni sestavi ne razpolagajo, saj teh podatkov v preteklosti pri pripravi označb niso potrebovali. V idealnem primeru bi hranilna vrednost živila morala temeljiti na laboratorijskih analizah več serij živila, vendar so tovrstne analize precej velik finančni zalogaj. Prav zato zakonodaja dopušča, da proizvajalci hranilno vrednost lahko izračunajo glede na sestavo živila in količino sestavin oziroma jih povzamejo po literaturnih podatkih, kar pa zahteva nekaj znanja,« pojasnjuje Kušarjeva. Kakor koli se bodo proizvajalci odločili, opozarja, da morajo biti pri uporabi podatkov zelo skrbni in previdni. Pri inšpekcijskem nadzoru se morajo namreč izmerjene vrednosti ujemati s tistimi, ki so zapisane na embalaži. Testi Zveze potrošnikov Slovenije doslej na tem področju niso pokazali nepravilnosti in zavajanj.
