Debelost kot vsaka kronična bolezen potrebuje obravnavo. Debelost pri posamezniku z leti narašča, saj je ta ob neustreznem prehranjevanju in premalo telesne dejavnosti tudi posledica fizioloških sprememb organizma ob staranju. Po 40. letu starosti namreč začnemo izgubljati mišično in kostno maso, zaradi tega se zmanjšajo potrebe po energiji, in če ustrezno ne zmanjšamo obrokov, začne naraščati maščobno tkivo. Mnogo ljudi se zredi tudi ob upokojitvi, ker zaradi spremembe življenjskega sloga opustijo dotedanje telesne dejavnosti, je na kongresu o prehrani starostnikov in ledvičnih bolnikov, ki ga je nedavno pripravilo Slovensko združenje za klinično prehrano, razložila asist. dr. Milena Blaž Kovač, vodja Zdravstvenega doma Šiška, kjer se aktivno ukvarjajo s prehranskim stanjem pacientov.
Ocenjevanje debelosti pri starejših
Osnovni kazalnik prehranjenosti je indeks telesne mase (ITM). Vendar ta kazalnik ne upošteva sprememb telesne sestave v starosti. Zato pri oceni debelosti zdravniki raje uporabljajo meritev obsega pasu: debeli so seniorji, ki imajo obseg pasu več kot 102 cm, seniorke pa več kot 88 cm. Če je le možno, pri oceni prehranjenosti posameznika uporabijo tudi analizator telesne sestave, ki natančno opredeli delež maščobne in puste telesne mase (mišic in kosti).
ITM pri posamezniku skozi življenje narašča in je najvišji med 59. in 79. letom starosti. Delež maščobne mase narašča do 75. leta, potem začne počasi upadati ali ostane stabilen. Delež puste telesne mase se z leti zmanjšuje: do 80. leta starosti upade za 40 odstotkov, najbolj po 50. letu.
Debelost prinaša težave: zaradi nabiranja maščobe na trebuhu in zaradi prerazporeditve maščevja v mišice in jetra se poveča tveganje za presnovne težave in kronične nenalezljive bolezni, kot je sladkorna bolezen. Prav tako že sama teža človeku otežuje gibanje. »Ena od raziskav je pokazala, da ima kar 96 odstotkov starostnikov z ITM več kot 30 težave pri gibanju,« je problematiko ponazorila Blaž-Kovačeva. Poveča se tudi potreba po pomoči drugih, kar zmanjšuje samostojnost starostnikov in s tem kakovost življenja.
Paradoks debelosti
Ugotovitve znanosti v zadnjih letih pa kažejo, da ima lahko debelost pri starostniku tudi zaščitno vlogo, saj lahko predstavlja energetsko rezervo v primeru bolezni. »Gre za tako imenovani paradoks debelosti, saj naj bi nekoliko višji ITM pri nekaterih skupinah bolnikov in starejših od 65 let zmanjševal tveganje za umrljivost,« je pojasnila zdravnica. Zato starostnikom, ki imajo ITM med 27 in 30, svetujejo le ohranjanje telesne teže, pravilno prehrano in redno gibanje. To priporočilo pa ne velja za mlajše od 65 let: ti ljudje naj ohranjajo mišično maso, pa tudi ne pridobivajo maščobnega tkiva.
Obravnave debelosti gotovo ne potrebujejo vsi debeli starostniki, pojasnjuje Blaž-Kovačeva: »Zmanjševanje telesne teže priporočamo pri tistih, ki imajo ITM višji od 30 in imajo tudi druge bolezni, vendar mora biti obravnava izrazito individualno prilagojena in nadzorovana. Absolutno pa hujšanje odsvetujemo starostnikom, ki imajo ITM manj kot 30.« Tveganje za povečano umrljivost starostnikov namreč začne naraščati, če je ITM več kot 30. Cilj obravnave debelosti pri starostniku je, da zniža telesno težo za pet odstotkov ali celo to, da težo le ohranja in se dodatno ne redi, saj žeto ugodno vpliva na zdravje in počutje.
Individualna obravnava
Obravnava debelosti pri starostniku je vedno individualna in interdisciplinarna, pojasnjuje Blaž-Kovačeva, kako se te naloge lotevajo v ZD Šiška. Vodi jo zdravnik, sodelujeta medicinska sestra in fizioterapevt, pri pacientih z veliko dejavniki tveganja si želijo, da bi sčasoma uvedli še pomoč dietetika.
Ključno je, da pri obravnavi sodeluje pacient, ki pove, kaj si sam želi in kaj mu je blizu. Vedno je treba tehtati med koristmi in tveganjem za pacienta, opozarja zdravnica. Tveganje je, da bodo ljudje pretirano omejili energijski vnos in vnos hranljivih snovi, s čimer tvegajo izgubo mišične mase in podhranjenost.
Preden se lotijo uravnavanja telesne teže, pacienta pregledajo, naredijo laboratorijske teste in na osnovi tega postavijo njegovo presnovno diagnozo. Šele nato začnejo zdravljenje. Zelo pomembno je, da spremljajo pacientovo stanje in prilagajajo jemanje zdravil za njegove druge morebitne težave, na primer visok tlak. Spremljajo tudi pacientovo telesno sestavo, ob tem morajo biti zelo pozorni na morebitno nenadzorovano hitro znižanje telesne teže. »To je vedno vzrok za alarm in je treba opredeliti vzrok - tudi če je starostnik zelo debel,« pojasnjuje zdravnica.
Kako zdravo hujšati
Starostnikom svetujejo, da telesno težo znižajo s pomočjo pravilne uravnotežene prehrane in telesne vadbe, le tako namreč lahko ohranjajo mišično maso in moč. Pri prehrani svetujejo, da uživajo kakovostna hranila, predvsem dovolj kakovostnih beljakovin, zmerno omejitev vnosa enostavnih ogljikovih hidratov (sladkorjev) in nasičenih maščob. Pozorni so na zadosten vnos kalcija in vitamina D3. Ključno vlogo pri obravnavi debelosti ima tudi redna telesna vadba. Pri tem starostnike povabijo v skupino zdravega hujšanja, ki jo vodijo v zdravstvenovzgojnem centru v zdravstvenem domu. Skupinska vadba deluje podporno in motivacijsko, kar starostnikom pomaga zdržati ob teh spremembah načina življenja.
Program hujšanja traja 24 mesecev. Ugotavljajo, da se starejši raje udeležujejo teh programov kot mlajši, ker imajo več časa, prav tako uspešneje vzdržujejo nižjo telesno težo. V povprečju starejši udeleženci programa v dveh letih težo znižajo za devet odstotkov, je še povedala Milena Blaž Kovač.
