Ameriška sladkorna industrija je desetletja vplivala na to, da potrošniki srčno-žilne bolezni povezujejo z maščobami, ne pa tudi s sladkorjem. To je pokazala v teh dneh objavljena študija, ki kaže, da je ameriška sladkorna industrija netransparentno financirala študijo, ki je zasejala dvom o negativnih vplivih pretiranega uživanja sladkorja na zdravje ljudi.
Študija kaže, da je industrija na raziskave vplivala tako, da je krivda padla na maščobe, še zlasti na nasičene, medtem ko so bili rezultati pri sladkorju različni.
Akcija industrije
Ko so zdravniki v ZDA v 50. letih prejšnjega stoletja začeli opažati velik porast srčnih obolenj pri svojih bolnikih, se je razvnela razprava o tem, kaj je krivo za to. Kot glavni krivec so se v razpravah začele pojavljati maščobe, zlasti nasičene. To, ugotavljajo avtorji študije z Univerze Kalifornija, po vsej verjetnosti ni bilo naključje. S pregledom arhivskih dokumentov so ugotovili, da je združenje trgovcev s sladkorjem spodbujalo hipotezo, da je za porast srčnih bolezni krivo uživanje preveč nasičenih maščob, medtem ko so na drugi strani spodbujali dvome o enaki vlogi sladkorja, ugotavljajo avtorji. Sladkor namreč povečuje delež trigliceridov v krvi, ki prav tako lahko debelijo stene arterij in tako povečujejo tveganje za srčno kap in druge srčne bolezni.
Sladkorna industrija je stopila v akcijo, ko so raziskave v ZDA v 60. letih prejšnjega stoletja začele množično kazati, da lahko diete z malo vnosa maščob in večjim deležem sladkorja začnejo višati delež holesterola v krvi. Če bi to postalo splošno sprejeto dejstvo in postalo del prehranskih politik države, bi to negativno vplivalo na prihodke sladkorne industrije. Fundacija za raziskave sladkorja je zato zagnala tako imenovani projekt 226 in takrat trojici vodilnih nutricionistov z Univerze Harvard plačala, da pregleda vse obstoječe študije in sestavi povzetek rezultatov. A eno od navodil je med drugim bilo, da naj avtorji izpustijo študije, ki bi kazale na enako problematično vlogo sladkorja. Avtorji so, preračunano v današnjih dolarjih, za to zaslužili 50.000 dolarjev.
Vprašljiva strokovnost študije
Zagotovo ne naključno je bil eden od nosilcev katedre takrat tudi član sladkorne fundacije. Pri čemer iz takratne študije tudi ni bilo jasno razvidno, kdo je naročnik in plačnik. Cilj je bil dosežen – neposredna povezava med sladkorjem in srčnimi obolenji je bila prekinjena oziroma je nanjo padel dvom, ki je zaznamoval več desetletij raziskav in prehransko politiko ZDA in širše. Študija tako osvetljuje del odgovora na vprašanje, zakaj javnost s srčnimi boleznimi povezuje pretirano uživanje maščob, ne pa tudi pretiranega uživanja sladkorja.
V ameriškem združenju za sladkor so v odzivu na študijo dejali, da bi morale biti vse študije bolj transparente, glede lastne vloge pa pravijo, da so takrat veljala drugačna pravila glede transparentnosti kot danes. Hkrati avtorjem očitajo, da skušajo le pristaviti lonček k trenutno ostrim razpravam o negativnih vplivih uživanja preveč sladkorja na zdravje ljudi. Razprava je živahna tudi v Sloveniji, kjer je vlada pred dvema letoma zaradi zdravstvenih pomislekov skušala uvesti davek na sladkor v sladkih brezalkoholnih pijačah, a je predlog padel v vodo pod silovitim angažiranjem in pritiski industrije, ki je ob uvedbi davka napovedovala skorajda, če karikiramo, kataklizmo industrije.
Vprašanje neodvisnosti študij, ki ugotavljajo povezanost določenih prehranskih sestavin z določenimi boleznimi, je sicer tako staro, kot so stare študije. Pred časom so v New York Timesu razkrili, da je Coca-Cola za študije, ki bi omilile ugotovitve o povezanosti sladkorja z debelostjo, namenila na milijone dolarjev. In sladkorna industrija pri tem ni edina.
