Povprečni rezultati so vse bolj vrhunski

Koristni Boltovi nasveti

Nad dosežki najboljših atletov na svetu v tej sezoni je navdušen tudi atletski trener Srđan Đorđević. »Predvsem mi je v oči padel Wayde van Niekerk, čigar osebni rekordi kažejo, kako je mogoče v teku na 400 m teči najboljši čas vseh časov. Južnoafričan na 100 m teče pod 10 sekundami, na 200 pod dvajsetimi, na 400 pa je s časom 43,03 zelo blizu meji 43 sekund. Van Niekerk ima zelo visoko maksimalno hitrost, ki jo je odlično nadgradil z vzdržljivostjo. Osebno me je navdušil, hkrati pa mi je žal, ker se v Riu de Janeiru ni odločil tudi za nastop na 200 m, kjer bi bil lahko glede na prikazano olimpijsko pripravljenost zelo hiter,« priznava atletski strokovnjak. Ob rekordnem dosežku Južnoafričana dodaja, da je bil njegov olimpijski nastop specifičen, saj je tekel na zunanji progi, tako da se je lahko povsem posvetil svojemu ritmu. Najbolj pa je 24-letni atlet iz Cape Towna Đorđevića navdušil v zadnjih 100 metrih, ko je bil razred zase v družbi hitrih tekmecev.

»Pri 24 letih sem še mlad tekmovalec. Strokovnjaki mi govorijo, da bom še dozorel. Verjamem, da bom lahko prvi človek, ki bo en stadionski krog pretekel pod 43 sekundami. Pripravljen sem trdo garati,« pravi Južnoafričan ter razkriva ključ do olimpijskega uspeha in svetovnega rekorda. »Ko sem šel julija na trening na Jamajko, sem srečal Usaina Bolta. Dal mi je nasvet, naj verjamem vase, da lahko postavljam mejnike.«

Podobno kot Wayde van Niekerk je tudi Kendra Harrison nižje postave. »Največja prednost Američanke je, da je izredno hitra, ko stopi čez oviro. Če opazujete njen tek, je videti, kot da ves čas pospešuje, medtem ko tekmice le tečejo. Je zelo hitra atletinja. Zato lahko dosega izjemne čase, na drugi strani pa tudi lažje naredi napako. Prav ta jo je stala olimpijski nastop, saj se na kvalifikacijah ni uvrstila v ameriško reprezentanco,« ocenjuje Đorđević.

Največkrat je rekord izboljšal Sergej Bubka

Najdlje ima svetovni rekord v lasti Jarmila Kratohvilova, ki je dva stadionska kroga pretekla v času 1:53,28. Dosežku Čehinje iz leta 1983 se je pred osmimi leti v Zürichu s časom 1:54,01 najbolj približala Kenijka Pamela Jelimo. Mimogrede: najdlje je imel svetovni rekord v lasti Thomas Griffith, in sicer 61 let in 129 dni. Britanec je 30. decembra 1870 dvajset milj prehodil v času dveh ur, 47 minut in 52 sekund.

Največ svetovnih rekordov je postavil Ukrajinec Sergej Bubka, ki je v skoku ob palici 27-krat izboljšal najboljšo znamko na svetu. Z najuspešnejšo atletsko uro pa se lahko pohvali Američan Jesse Owens. Američan je 25. maja 1935 v Michiganu v 45 minutah izboljšal pet svetovnih rekordov, enega pa je izenačil. Preskočenih 813 cm v skoku v daljino je bil najboljši rezultat do leta 1960, ko ga je z 821 cm izboljšal Američan Ralph Boston.

Tudi slovenska atletika je zapisana v statistiki aktualnih svetovnih rekordov. Za to je poskrbela Jolanda Čeplak, ki je leta 2002 na Dunaju postala evropska dvoranska prvakinja, potem ko je na 800 m dosegla čas 1:55,82. S svetovnim rekordom pa se ponaša tudi ljubljanski atletski stadion. Bolgarka Jordanka Donkova je 7. septembra pred 30 leti v teku na 100 m z ovirani dosegla čas 12,26. Vštevši letošnji rekord Kendre Harrison so bili odtlej v tej disciplini do danes le trikrat izboljšani svetovni rekordi.

Svetovnih rekordov bo vse več

Po mnenju Đorđevića bo svetovna atletika v prihodnosti doživljala več svetovnih rekordov kot v preteklosti. Da bi podkrepil svoje mišljenje, je vzel v roke list in papir ter narisal diagram. Po mnenju atletskega strokovnjaka vrhunski atleti dosegajo svoje rezultate v valovih. Najmanjkrat imajo zelo slab dan in zelo dobrega, sicer pa se njihovi dosežki gibljejo v nekem povprečju.

»In ti povprečni rezultati se vse bolj nagibajo proti vrhunskosti. Zato obstaja več razlogov. Veliko vlogo ima napredek na področju prehrane, opreme, znanja in številnih drugih dejavnikov,« odgovarja Đorđević. »Po mojem mnenju bi bilo še precej več vrhunskih rezultatov, če bi konstruktorji stadionov razmišljali o njihovi postavitvi. Atleti ob najboljših dosežkih potrebujejo vrhunske pogoje. In mislim, da bi moralo iti mišljenje prihodnosti v to smer, saj se lahko denimo sprinter ali skakalec postavi na glavo, pa ne bo dosegel vrhunskega rezultata, če mu piha močan veter v prsi. Šport je posel in tako ga je treba tudi jemati.«