»Bistveno preveč truda za tako majhen izkupiček in nepotreben konflikt z gospodarstvom,« je novo malo davčno reformo, ki jo je po skoraj leto dni trajajočih naporih včeraj sprejela vlada, ocenil nekdanji finančni minister in guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. Prepričan je, da tako imenovano davčno prestrukturiranje ne bo v ničemer vplivalo ne na konkurenčnost Slovenije ne na njeno gospodarsko rast. »Edina resna reforma bi bila uvedba nepremičninskega davka, medtem ko gre pri dohodninskih spremembah zgolj za politično odločitev,« pravi Gaspari.
To ni nikakršna reforma, zgolj davčno prekladanje, je kritičen tudi nekdanji prvi mož davčne uprave Ivan Simič. »Država je gospodarstvu obljubila, da bo zmanjšala obremenitev z dohodnino in s tem omogočila višjo neto plačo visokokvalificiranim inženirjem. Da pa država ne bi pri tem nič izgubila, je zvišala obdavčitev podjetij, kar pomeni, da bodo imeli na koncu korist le državni uradniki.«
Še bolj so nad davčno reformo razočarani tisti, ki so jo zahtevali in od nje tudi največ pričakovali – gospodarstveniki. Po besedah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) bo gospodarstvo namesto pričakovane razbremenitve zaradi dviga davka na dobiček s 17 na 19 odstotkov postalo še bolj obremenjeno, bruto strošek dela pa bo ostal enak. To bo, kot opozarjajo, še zmanjšalo investicijski potencial podjetij in možnosti kreiranja več delovnih mest.
Nekoliko bolj so spremembam naklonjeni le v sindikatih, kjer pa opozarjajo, da reforma razbremenjuje zgolj tiste z visokimi dohodki.
Vraničar-Ermanova: Gre za prvi korak
»Vsak bi si želel več, a ključna je skrb za stabilnost javnofinančnega okolja,« je po seji vlade dejala Mateja Vraničar Erman, najverjetnejša naslednica finančnega ministra Dušana Mramorja. Ocenila je, da so predlogi vendarle boljši kot obstoječe stanje in da gre pri njih za prvi korak in ne za cilj.
Namen male davčne reforme naj bi bil zmanjšati obremenitev preveč obdavčenega dela, zlasti visoko strokovnih in najproduktivnejših zaposlenih, ki menda bežijo v tujino ali pa ne pridejo k nam, ter obenem zvišati obdavčitev zelo skromno obdavčenega kapitala. Toda medtem ko so na primer v Avstriji z letošnjo reformo pri dohodnini razbremenili plače kar šest milijonov ljudi v skupni višini pet milijard evrov, je bilo naše finančno ministrstvo pripravljeno razmišljati zgolj o 100 milijonih evrov finančnega okvira. Ob takšnih omejitvah kaj več kot to, da je ministrstvo pri dohodninski lestvici uvedlo nov davčni razred s 34-odstotno obdavčitvijo in znižalo stopnjo dohodnine v četrtem razredu z 41 na 39 odstotkov, niti ni bilo mogoče.
Davčna razbremenitev bo tako zajela zgolj okoli 10 odstotkov zaposlenih s plačami, višjimi od 1600 evrov neto, pa še teh ne vseh niti približno enako. Čeprav vlada trdi, da je skušala zvišati neto plače predvsem strokovnim kadrom, bodo imeli največjo korist tisti z najvišjimi plačami. Medtem ko bo nekdo ki prejema mesečno dve povprečni plači (okoli 2000 evrov neto) po novem prejel 34 evrov več na mesec, bo tisti s 3000 evri plače dobil dodatnih 120 evrov, tisti s 4000 evri plače pa že skoraj 200 evrov.
Višje plače zlasti v zasebnem sektorju?
Novela zakona o dohodnini prinaša tudi razbremenitev dela plače za tako imenovano poslovno uspešnost, kot so božičnice ali 13. plače. Ta izplačila se bodo do višine 70 odstotkov povprečne plače sicer izvzela iz davčne osnove dohodka iz delovnega razmerja, vendar pa se bodo še naprej od njih v celoti obračunali prispevki za socialno varnost.
Dohodkovni prag za upravičenost do najvišje dodatne splošne olajšave se zvišuje z 10.866,37 evra na 11.166,37 evra, kar bo po oceni finančnega ministrstva pri letnem dohodku v višini 11.000 evrov zvišalo neto plačo za okoli 28 evrov na mesec. Povišanje dohodkovnega praga bo znižalo davčne obveznosti za skoraj 20.000 zavezancev, vendar pa je to po oceni sindikatov premalo, saj vanjo še naprej ne bodo zajeti vsi prejemniki minimalne plače.
Predlagane dohodninske rešitve bodo znižale prihodke državnega proračuna za okoli 106 milijonov evrov, od tega bo po oceni ministrstva za finance približno deset milijonov evrov odpadlo na višje neto prejemke v širšem javnem sektorju, preostalih 96 milijonov evrov pa na prejemke zaposlenih v zasebnem sektorju. Izpad prihodkov se bo delno nadomestil z zvišanjem stopnje davka od dohodkov pravnih oseb s 17 na 19 odstotkov, kar naj bi v proračun prineslo dodatnih 60 milijonov evrov. Preostalih 46 milijonov evrov pa namerava vlada nadomestiti z učinkovitejšim pobiranjem javnih dajatev.
Paket zakonskih sprememb, v katerem je poleg novel zakonov o dohodnini in o davku od dohodkov pravnih oseb še novela zakona o davčnem postopku, bo državni zbor obravnaval to jesen, veljati pa bo začel 1. januarja 2017.
