Minister Dušan Mramor bi razbremenil samo elito

Zadnja razreda manj obdavčena

Davčni stopnji zadnjih dveh dohodninskih razredov se bosta znižali. Plače z neto letno davčno osnovo med 45.000 in 70.907,20 evra bodo obdavčene z 39-odstotno stopnjo, tiste z neto letno davčno osnovo nad tem zneskom pa namesto s sedanjo 50-odstotno s 47-odstotno stopnjo. Davčno razbremenjene bodo tudi nagrade za poslovno uspešnost, kot so 13. plače in božičnice – izplačani znesek do višine 70 odstotkov povprečne mesečne plače se namreč ne bo všteval v davčno osnovo.

Predvidene spremembe pomenijo zmanjšanje prihodkov za okoli 100 milijonov evrov (zaradi nove dohodninske lestvice za 56,6 milijona evrov, zaradi razbremenitve nagrad pa za 45 milijonov evrov). Da bi nadomestili ta izpad, se bo obdavčitev davka od dohodkov pravnih oseb zvišala za dve odstotni točki, na 19 odstotkov, kar naj bi v državno blagajno prineslo 60 milijonov evrov na leto. Preostanek si na ministrstvu obetajo od učinkovitejšega pobiranja davkov, predvsem od davčnih blagajn.

O predlogu ministrstva bodo v petek razpravljali na seji ekonomsko-socialnega sveta (ESS), nato pa se bo še ta mesec začela javna razprava. Državni zbor naj bi zakonska besedila obravnaval jeseni. Davčne spremembe bi tako začele veljati z začetkom leta 2017.

Davčna reforma za najbogatejše

S predlogom niso zadovoljni ne v sindikatih ne v delodajalskih združenjih. »To ni reforma, niti davčno prestrukturiranje, ampak zloraba davčne reforme za povišanje plač najbogatejših. Čeprav naj bi spremembe šle v razbremenitev razvojnega kadra in inženirjev, bodo z njimi največ pridobili direktorji, vodilni v podjetjih in najbolje plačani javni uslužbenci,« opozarja Andreja Poje iz ZSSS. Neto plača v višini 1590 evrov se bo namreč zvišala za zgolj 27 centov na leto, medtem ko bodo denimo tisti s 4500 evri plače pridobili kar 1285 evrov na leto.

V sindikatih poudarjajo, da reforma ničesar ne prinaša srednjemu razredu, prav tako se odpravlja krivice prejemnikov minimalne plače, ki imajo po izločitvi dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo nižje prejemke. V ZSSS predlagajo prestavitev meje skupnega letnega dohodka, po katerem bi bil posameznik upravičen do najvišje olajšave, z 10.866 evrov na 11.635 evrov ali pa dvig splošne olajšave za vse zaposlene na 6600 evrov. Takšna sprememba bi po njihovi oceni stala državo največ 12,5 milijona evrov.

Delodajalcev v petek ne bo na ESS

V delodajalskih združenjih ocenjujejo, da gre pri davčnem prestrukturiranju za polovične rešitve, ki še dodatno obremenjujejo gospodarstvo. Od vlade zahtevajo celovito prenovo davčnega sistema, ki bi znižala davke in razbremenile stroške dela vseh zaposlenih. Za to pa bi morali po njihovem zmanjšati stroške javnega sektorja. Ker s predlaganim spremembam nasprotujejo, jih v petek na sejo ESS ne bo.