Starši se za glasbene šole odločajo na podlagi različnih meril, denimo zaradi kakovosti poučevanja, števila prostih mest, pozorni pa so tudi na višino šolnine. Na izbiro imajo javne in zasebne šole, ki so del Zveze slovenskih glasbenih šol ter izvajajo javno veljavne programe osnovnega glasbenega šolstva. V Ljubljani je takšnih šol osem, štiri so javne in štiri zasebne. V razvidu izvajalcev javno veljavnih programov pri pristojnem ministrstvu najdemo še dve glasbeni šoli v Ljubljani, ena deluje v okviru Waldorfske šole, druga je zasebna Glasbena šola Arsem. V Poslovnem registru Slovenije za območje Ljubljane je ta hip 69 samostojnih podjetnikov, ki tako ali drugače poučujejo glasbo.
Na praktično vseh ljubljanskih glasbenih šolah je največ povpraševanja za učenje klavirja. Otroke zanima tudi učenje violine, kitare in petja, na GŠ Franca Šturma pa opažajo celo porast zanimanja za pihala, kar pripisujejo prepoznavnosti njihovih šolskih orkestrov. Na GŠ Moste - Polje se radi vpisujejo tudi k pouku kljunaste flavte, na GŠ pri Zavodu sv. Stanislava pa je ta hip v razcvetu jazzovsko petje.
Otroci ostajajo pred vrati
Na glasbeno šolo pri Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana (KGBL) so letos otroci kar navalili, za razpisanih 82 prostih mest se je namreč potegovalo kar 296 kandidatov. Na GŠ Franca Šturma so v 1. razred instrumenta lahko vpisali 177 učencev, 140 kandidatov pa je ostalo zunaj. Podobno se je zgodilo na GŠ Moste - Polje, kamor je na preizkus prišlo 238 otrok, sprejeli pa so jih lahko le 83. Tudi na GŠ Vič - Rudnik je 54 otrok ostalo pred vrati, saj so jih lahko sprejeli le 111.
Gneča je tudi na zasebnih šolah. Denimo na GŠ pri Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani so letos sprejeli 46 učencev, celo nekaj več kot prejšnja leta, toda na preizkus so prišli 104 otroci, zato jih je 58 ostalo pred vrati. Nekoliko drugačno taktiko imajo pri Glasbenem ateljeju Tartini, kjer vsako leto vpišejo približno enako število učencev, pri tem pa sledijo ključu, da je v 35 odstotkih zastopan klavir, v 18 odstotkih violončelo ter v 53 odstotkih violina in viola. To je po njihovem mnenju idealno razmerje za formiranje treh orkestrov in komornih skupin, ki jih imajo. Odgovor na to, kam gredo potem mladi, ki se jim ne uspe prebiti skozi sito javne oziroma zasebne glasbene šole, najdemo pri samostojnih podjetnikih. Ravno to se zdi predsedniku Zveze slovenskih glasbenih šol Borisu Štihu zelo problematično: nad espeji ni nadzora, za odprtje statusa pa zadostuje že 5. stopnja izobrazbe.
Od šolnine do vrednot
Na izbor glasbene šole poleg prostih mest vpliva tudi višina šolnine. Denimo na GŠ pri ljubljanskem konservatoriju znaša pouk instrumenta okrog 35 evrov na mesec, približno tako je tudi na drugih javnih glasbenih šolah. Na GŠ Moste - Polje poznajo tudi letni znesek, ki znaša 330,50 evra, starši pa ga lahko poravnajo v devetih obrokih. Šolnina na zasebnih šolah je nekoliko višja, odvisno tudi od dodatnih programov, v katere se lahko otroci vključijo. Na GŠ pri Zavodu sv. Stanislava urna postavka za instrument znaša 68 evrov na mesec, pri Glasbenem ateljeju Tartini je treba za mesečni paket poučevanja odšteti do 143 evrov, na Glasbenem centru Edgarja Willemsa pa od 45 do 127 evrov.
Starši se za glasbene šole odločajo tudi zaradi določenih posebnosti, recimo na GŠ pri konservatoriju se vpisujejo ambicioznejši otroci, saj tam poučujejo tudi profesorji s srednje stopnje. Odločajo se tudi na podlagi vrednot, ki jih zasebne šole lahko bolj poudarijo. Na GŠ pri Zavodu sv. Stanislava ne skrivajo krščanskih vrednot, v atelje Tartini se vpisujejo otroci s solističnimi ambicijami, na Glasbenem centru Edgarja Willemsa poučujejo po popularni metodi s poudarkom na melodiki, pri Zavodu Salesianum pa delujejo po vzgojnih načelih sv. Janeza Boska, kar pomeni veliko druženja v komorni igri. Na Waldorfski šoli uporabljajo pedagoške metode, kot jih tudi sicer zagovarjajo na tej šoli, na Glasbeni šoli Arsem pa gojijo miselnost, da glasbena šola ni samo razvedrilo ali popoldanski krožek, ampak je šola za življenje. Učijo jih vztrajnosti, potrpežljivosti, discipline in koncentracije.
