V naših šolah učijo predvsem angleščino, delodajalci pa potrebujejo znanje nemščine

Med tem, katere tuje jezike učijo v naših šolah, in tem, kaj dejansko potrebuje trg dela, je velika razlika, kaže raziskava ljubljanskega marketinškega podjetja Red Orbit in jezikovnega centra Mint International House Ljubljana. Analiza, ki je vključevala 2000 zaposlitvenih oglasov, objavljenih na spletni strani www.mojazaposlitev.si med 22. in 27. julijem, je pokazala, da delodajalci zahtevajo predvsem znanje nemščine. Čeprav je bilo takšnih oglasov kar 36 odstotkov (sledila sta angleški s 24 in italijanski jezik z 19 odstotki), je po drugi strani maturo iz angleščine opravljalo 84 odstotkov dijakov, iz nemščine pa le slabih 12 odstotkov. Drugi tuji jeziki so bili zastopani še precej slabše.

Po ugotovitvah raziskave zahteva znanje vsaj dveh tujih jezikov vsak peti oglas, vse več delodajalcev pa išče kandidate, ki obvladajo kar tri tuje jezike – na področjih znanosti, tehnologije, raziskav in razvoja je na primer tak vsak tretji oglas.

Mojca Hergouth Koletič, direktorica jezikovne šole Mint International House, pravi, da so podatki o zahtevah delodajalcev po znanju nemščine presenetljivi le na prvi pogled. »Znanje angleščine je za zaposlovalce že samo po sebi umevno, zato je sploh ne navajajo več med zahtevami. Očitno pa je zanje pomembno znanje tudi drugega tujega jezika, kar je v največji meri nemščina,« pojasnjuje ugotovitve raziskave Koletičeva.

V tem kontekstu se ji zgolj 12-odstotni delež maturantov iz nemščine zdi skrb vzbujajoč in kaže, da se je v šolstvu nekaj zalomilo. To po njenem dokazuje tako opuščanje drugega tujega jezika na strokovnih srednjih šolah kot prevelika možnost izbire drugega jezika v gimnazijah, kjer so za mlade v zadnjih letih bolj popularni romanski jeziki. »Osebno sem sicer zelo naklonjena učenju katerega koli jezika, vseeno pa sem prepričana, da mora naš šolski sistem v prvi vrsti izpolniti potrebe gospodarstva, ne pa modnih muh dijakov ali staršev. Jeziki, ki so za Slovenijo in njeno gospodarsko strategijo manj pomembni, se lahko dijakom ponudijo fakultativno,« ocenjuje Koletičeva, ki v ponudbi obveznega drugega jezika na gimnazijah zaradi naše farmacevtske industrije in turizma pogreša tudi ruščino.

Iskalci zaposlitve pomanjkanje znanja tujih jezikov vse pogosteje popravljajo z različnimi jezikovnimi tečaji, ti pa nikakor niso poceni. V Mint International House je treba za standardne 48-urne tečaje odšteti od 360 do 449 evrov, medtem ko se cena za individualno uro giblje od 34 do 56 evrov.

»Ko mladi vstopajo na trg delovne sile, ugotovijo, da izbira drugega tujega jezika v srednji šoli ni bila pravilna ali pa da se ga niso naučili v zadostni meri,« opozarja Koletičeva, ki opaža, da je interes za nemščino že nekaj let v porastu, predvsem pri tečajnikih tehničnih poklicev. Da je nemščina najpogostejši jezik na jezikovnih šolah, potrjujejo tudi podatki zavoda za zaposlovanje. Ti kažejo, da sta se med vsemi brezposelnimi, ki so jih napotili na jezikovna izobraževanja od leta 2010 do 2015, za učenje nemščine odločili kar dve tretjini vseh udeležencev.