Nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja je sodišče tudi na ponovljenem sojenju v zadevi Istrabenz spoznalo za krivega. Za pranje denarja ga je obsodilo na pet let zapora, oprostilo pa ga je očitkov o napeljevanju Boška Šrota k zlorabi položaja. Pranje denarja je po mnenju sodnega senata dokazano tudi bratoma Sušinski. Kristjan Sušinski, nekdanji Bavčarjev svetovalec, je dobil tri leta zapora, Nastja Sušinski, nekdanji predsednik uprave Maksime Holdinga, pa dve leti zapora.

Poleg zapornih kazni tudi vračilo milijonov

Tako Bavčar kot Kristjan Sušinski morata vrniti nezakonito pridobljeno premoženje, in sicer Bavčar nekaj manj kot 18,5 milijona evrov (na prvem sojenju je bil znesek višji, in sicer več kot 21 milijonov evrov), Sušinski pa 2,4 milijona. V delu, ki se nanaša na domnevno oškodovanje Pivovarne Laško pri nezakoniti preprodaji Istrabenzovih delnic, pa je senat pivovarje napotil na pravdo.

Druga sodba v imenu ljudstva zagotovo ni zadnje dejanje v tej sagi, ki poteka na sodišču. Tako tožilstvo kot vse tri stranke v postopku se lahko namreč zoper sodbo pritožijo, Bavčar je to že napovedal, vse skupaj pa se mora končati do junija naslednje leto, ko zadeva zastara. Da se bo Bavčar zoper obsodilno sodbo pritožil, je bilo bolj kot ne pričakovano.

Tožilec Jože Kozina je po izreku sodbe povedal, da upa, da bo sodba do takrat, ko očitki zastarajo, postala pravnomočna. »V tej zadevi je bilo zaradi preprodaje delnic Istrabenza obtoženih sedem oseb, vseh sedem je obsojenih, ključno je, da so obsojeni za ključna dejanja, torej zlorabe in pranje denarja, čeprav sta bili za udeležbo dve osebi oproščeni,« je dejal Kozina.

Senat: Vedeli so, da je denar nezakonit, a so to prikrivali

Senat pod vodstvom sodnice Vladislave Lunder je prepričan, da so dejanja obtoženim dokazana, zato je skoraj v celoti sledil tožilcu Kozini, ki je za vse tri predlagal zaporne kazni, kot so bile izrečene. Razen za del, v katerem je bil Bavčar oproščen, saj dokazni postopek ni ugotovil, da bi Bavčar k zlorabi položaja res napeljal Boška Šrota.

Mimogrede: Nastja Sušinski je ves čas vztrajal, da je sojenje nezakonito, saj je predsednik okrožnega sodišča ugodil predlogu sodnice Vladislave Lunder, da v senat imenujejo dva porotnika, ki se spoznata na ekonomijo. Sodnica je Sušinskemu in njegovi zagovornici takoj pojasnila, da to omogoča sodni red. »Vsi so vedeli, da razpolagajo z nezakonito pridobljenim denarjem, zavedali so se tudi nezakonitega izvora. Čeprav so ga imeli na računih v Sloveniji, so izvor tega denarja prikrivali,« je poudarila Lundrova.

Medtem ko sta brata Sušinski po pravnomočnosti prve sodbe nastopila kazen zapora, pa Igor Bavčar vrat zapora ni prestopil, saj se je izgovarjal na slabo zdravstveno stanje. Vmes je bil celo operiran v Medicorju v Izoli, njegova kardiologinja Metka Zorc pa je ves čas zatrjevala, da je njegovo zdravstveno stanje prešibko, da bi lahko odšel v zapor. Glede na to, da je že napovedal pritožbo, se bo zaporu poskušal izogniti tudi v prihodnje. Prvo obsodbo je preklicalo vrhovno sodišče, ki je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in za Bavčarja in Kristjana Sušinskega razveljavilo sodbo v celoti, za Nastjo Sušinskega pa le delno.

Nastja Sušinski bo lahko zaprosil za alternativno prestajanje kazni zapora (družbenokoristno delo), saj je dobil manj kot dve leti zapora. Poleg tega je leto in deset mesecev, na kolikor so mu s tri leta in 9 mesecev zapora znižali prvotno kazen, že odslužil. Sušinski je že v končni besedi sodišče zaprosil za to možnost, včeraj pa pritožbe (še) ni napovedal.

Boško Šrot kazen že prestaja

V zadevi Istrabenz je bil zaradi zlorabe položaja obsojen tudi nekdanji šef Pivovarne Laško Boško Šrot, in sicer na pet let in deset mesecev zapora (skupaj s sodbo v zadevi Pivovarna Laško je dobil enotno kazen devet let in pol zapora). Na predobravnavnem naroku prvega sojenja sta očitke iz obtožnice priznala odvetnik Branko Lipovec (ponarejanje listin) in lastnik Sportine Bahtijar Bajrović, ki sta jo odnesla s pogojnimi obsodbami.  

Zgodba sega v leto 2007, ko je Pivovarna Laško 7,3-odstotni delež v Istrabenzu prodala hčerinski družbi Plinfin za 23 milijonov evrov, nato pa prodala Plinfin za vsega 7500 evrov Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega. Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov.

Kako je padal Istrabenz

Začetki Istrabenza segajo v leto 1948, ko je bila v dokumente vojne uprave Svobodnega tržaškega ozemlja vpisana družba z omejeno zavezo, Istra-benz, trgovina na debelo in drobno s pogonskimi sredstvi. Skozi razvoj je doživel velik razcvet, za zdaj se zdi, da je letošnje 68. leto zadnje leto njegovega samostojnega delovanja.

Na mesto predsednika uprave holdinške družbe Istrabenz se je Igor Bavčar zavihtel junija 2002. Leto kasneje je v letnem poročilu ponosno razlagal novo vizijo strateškega razvoja paradnega konja primorskega gospodarstva – »torišče poslovanja iz naftne ter plinske dejavnosti in finančnih naložb« se je preusmerilo v strateško trojico – energetika, turizem in naložbe. Hkrati so se začela pogajanja o odprodaji naftne dejavnosti avstrijskemu OMV. Načrti širitve so bili ambiciozni, v prvem letu po prevzemu Istrabenza so na primer prevzeli kar osem družb.

Leta 2007, pred začetkom konca, je holding združeval v sedmih različnih dejavnostih 69 družb, v katerih je bilo zaposlenih 4793 ljudi.

Tega leta je začel kupovati delnice Petrola, začelo se je medsebojno izčrpavanje in kupovanje lastniških deležev. Hkrati pa je tedaj Bavčar začel zbirati kapital za nameravani prevzem polovice Istrabenza, ki ga sicer ni nikoli izpeljal do konca. Prav s to namero povezane transakcije so ga sicer včeraj pripeljale do vnovične obsodbe, tokrat na pet let zaporne kazni.

Zadolženost družbe se je v njegovem obdobju večala. Ko je Bavčar moral po šestih letih (leta 2009) zapustiti fotelj prvega moža, je bil holding upnikom dolžan 900 milijonov evrov.

Julija 2010 je Istrabenz prodal Hrvatom Drogo Kolinsko in dogovorjeni znesek 382 milijonov je pomembno vplival na razdolžitev holdinga.

Danes je podoba holdinga dokaj pesimistična – ima več dolgov kot premoženja, deluje v treh dejavnostih, pod svojim okriljem ima 12 družb, pri čemer so vse bolj ali manj nepomembne, razen hčerinske družbe Istrabenz Turizem. Število zaposlenih je bilo ob polletju 418.

Neto dolg znaša 164 milijonov evrov, posluje z izgubo.

Po nekaterih špekulacijah je to leto njegovo zadnje leto samostojnega delovanja. Bavčar pa je pred časom novinarjem dejal, da razmišlja o osebnem stečaju. suk