Na ljubljanskem okrožnem sodišču bodo v ponedeljek razglasili sodbo v ponovljenem sojenju Igorju Bavčarju in soobtoženim v zadevi Istrabenz. Včeraj so potem, ko so svoje končne besede podali tožilec Jože Kozina in zagovornika obdolženih Igorja Bavčarja, nekdanjega predsednika uprave Istrabenza, in Nastje Sušinskega, nekdanjega šefa Microtrusta, spregovorili še zagovornica Kristijana Sušinskega, nekdanjega Bavčarjevega svetovalca, Varja Holec, ki je zaradi opravičene odsotnosti svoje stranke prebrala tudi njegov zagovor, in Nastja Sušinski. Ta si je drugače od Igorja Bavčarja, ki ni imel česa dodati »izčrpnemu zagovoru« svojega zagovornika Janeza Koščaka, vzel približno uro in pol časa, da bi prepričal sodišče, da očitki iz obtožnice ne držijo.

Nastja Sušinski bi opravljal družbeno koristno delo

Kot je pojasnjeval Nastja Sušinski, je deloval transparentno, z računi v Sloveniji, denarja ni prenašal v davčne oaze, revizorji in Durs pri poslu niso ugotovili nobenih nepravilnosti, tožilec pa na ponovljenem sojenju ni podal nobenih dokazov, da je vedel, da naj bi denar izhajal iz kaznivega dejanja. Zato po mnenju Nastje Sušinskega sodišče nima druge izbire, kot da izda zavrnilno oziroma oprostilno sodbo. »Če pa bo kazen obsodilna, prosi, da je v obliki družbeno koristnega dela. Do zdaj je namreč že v celoti prestal dosojeno kazen iz prvega sojenja. "Ne bom izpostavil vseh nesmislov tožilčeve zaključne besede«, je med svojim zaključnim govorom dejal Nastja Sušinski.

Med drugim je spomnil še, da je sodišče zavrnilo imenovanje izvedenca računovodske stroke. Poudaril je, da s soobtoženim Boškom Šrotom ni nikoli sodeloval, z njim ni komuniciral in ga niti ne pozna. Opcijske pogodbe so bile v tistem času po njegovih besedah razširjene v borznih poslih, zato mu opcijska pogodba ne bi mogla vzbuditi suma, da je s poslom lahko kaj narobe.

Kot je pripomnil, je tožilec Jože Kozina kot vir za nekaj strani svoje zaključne besede navedel diplomsko delo z višje strokovne šole za poštni promet in ekonomijo ter vprašal, ali je lahko tovrstna strokovna literatura podlaga za odločitev o njegovem morebitnem odhodu v zapor.

»Dokazni postopek je ovrgel očitke iz obtožnice, saj tožilec ni predstavil nobenih novih dejstev ali dokazov. Poleg tega, da bi se Sušinski moral zavedati, da gre za opran denar, se mora zavedati tudi tega, da je skušal prikriti izvor denarja, kar pa se ni zgodilo. Obdolženi je 3,5 milijona evrov po pogodbi o opcijskih pogodbah z Microtrustom transparentno dobil na svoj račun, zanj je plačal tudi davek, poleg tega je pravnomočno oproščen kaznivega dejanja napeljevanja,« je navajala zagovornica, ki je prav tako predlagala oprostilno sodbo. Denar, ki sem ga prejel na račun, ni spreminjal oblike, temveč je bil ves čas na računu v Sloveniji, kjer je bil tudi porabljen, je v svojem govoru, ki ga je prebrala Holčeva, zapisal tudi Kristijan Sušinski.

Tožilec predlaga zaporne kazni

Tožilec je sicer za Bavčarja za napeljevanje Boška Šrota k zlorabi položaja in pranju denarja predlagal enotno kazen sedem let zapora, za domnevno pranje denarja Kristijana Sušinskega tri leta in za Nastjo dve leti zapora. Medtem ko sta brata Sušinski po pravnomočnosti prve sodbe, ki jo je vrhovno sodišče nato delno razveljavilo, začela prestajati zaporno kazen, pa Bavčar zaradi zdravstvenih težav praga zapora ni prestopil.

V zadevi Istrabenz je bil zaradi zlorabe položaja obsojen tudi nekdanji šef Pivovarne Laško Boško Šrot, in sicer na pet let in deset mesecev zapora (skupaj s sodbo v zadevi Pivovarna Laško je dobil enotno kazen devet let in pol zapora). Na predobravnavnem naroku prvega sojenja sta očitke iz obtožnice priznala odvetnik Branko Lipovec (ponarejanje listin) in lastnik Sportine Bahtijar Bajrović, ki sta jo odnesla s pogojnimi obsodbami.

Zgodba sicer sega v leto 2007, ko je Pivovarna Laško 7,3-odstotni delež v Istrabenzu prodala hčerinski družbi Plinfin za 23 milijonov evrov, nato pa prodala Plinfin za vsega 7500 evrov družbi Sportina. Ta pa nato oktobra 2007 za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega. Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov.