Prvi regijski izbor najboljših gazel bo v četrtek v Šolskem centru Ljubljana. Vodi ga direktorica Nives Počkar, na njem pa potekajo izobraževanja v okviru Srednje strojne in kemijske šole, Srednje lesarske šole, Gimnazije Antona Aškerca, v minulem šolskem letu pa so zagnali tudi Višjo strokovno šolo mehatronik in programsko oblikovanje materialov.
Na Srednjo lesarsko šolo so letos vpisali 404 dijake, lani 412. Dober je vpis v program mizar, precej slab v program lesarski tehnik. »O lesarstvu se veliko govori, saj politiki na primer na vsakem koraku poudarjajo, kako je les pomembna strateška surovina, konkretnih premikov v tej panogi pa na žalost ni in temu primerno še vedno ni zanimanja za to vrsto izobraževanja,« poudarja Počkarjeva.
Na Srednji strojni in kemijski šoli so vpisali kar 804 dijakov, medtem ko v program strojni tehnik že nekaj let vpisujejo pet oddelkov ali 150 dijakov, v program kemijski tehnik 60 dijakov in v program tehnik varovanja en oddelek s 25 dijaki.
Za višjo strokovno šolo so se odločili, ker si želi večina dijakov po koncu srednje šole nadaljevati šolanje v obliki, ki je veliko bolj praktično naravnana, kot so študiji na visokošolskih izobraževanjih. »Pravilnost naše odločitev potrjujeta tako zelo veliko zanimanje za vpis na našo višjo strokovno šolo kot tudi zelo dober odziv delodajalcev, ki so sodelovali v 1. študijskem letu pri praktičnem izobraževanju naših študentov,« poudarja Počkarjeva. »Mladi si ne želijo pretežno teoretičnega študija, ampak kako nekaj novega ustvariti, izdelati. Poleg tega si želijo čim prej navezati stike s podjetji. Za takšne dijake in dijakinje je višješolski študij kot naročen, saj je zelo praktično naravnan. Štirideset odstotkov študija poteka v podjetjih, na praktičnih nalogah, kjer imajo študenti odlično možnost, da se obširno predstavijo potencialnim delodajalcem. Veliko podjetij želi prav diplomante višjih strokovnih šol, ker jim takšen profil na veliko delovnih mestih najbolj odgovarja.«
Dijaki na Srednji lesarski šoli se še vedno množično odločajo za študij, redno po srednji šoli se jih malo zaposli. Zaposlijo se, če ugotovijo, da je študij prezahteven. Približno dve tretjini strojnih tehnikov nadaljuje šolanje, v programu kemijski tehnik se okoli 80 odstotkov dijakov odloča za nadaljnji študij, saj je možnost zaposlovanja majhna. V programu tehnik varovanja pa slaba tretjina dijakov nadaljuje študij.
Obe srednji šoli sodelujeta s številnimi podjetji, kjer imajo dijaki obvezno praktično usposabljanje z delom (PUD). Na seznamu imajo tako okoli 750 podjetij, s katerimi sodelujejo.
