Slovenski hokejisti so v Minsku po izjemni moštveni predstavi in dramatičnem izvajanju kazenskih strelov na finalni tekmi olimpijskih kvalifikacij proti Belorusiji spisali novo športno pravljico. S tremi zmagami so se uvrstili na druge zaporedne olimpijske igre, ki jih bo čez dve leti gostil Pjongčang. Risi bodo v Južni Koreji branili sedmo mesto iz Sočija, v predtekmovalni skupini pa se bodo tako kot na igrah ob Črnem morju znova pomerili z Rusijo, ZDA in Slovaško.
Po zmagah nad Poljsko (6:1) in Dansko (3:0) je slovenske hokejiste čakala še najzahtevnejša ovira. Gostitelji Belorusi so imeli na tribunah podporo 15.000 navijačev, v tekmo pa so vstopili kot favoriti, saj imajo boljšo statistiko na medsebojnih uradnih tekmah. Slovenija je namreč Belorusijo ugnala le pred tremi leti in pol v nepozabnem Vojensu, kjer se je prvič uvrstila na turnir najboljših dvanajstih olimpijskih reprezentanc. Tokratna zmaga je še odmevnejša, saj se je Belorusija kar na svojem ledu obrisala pod nosom za dragoceno olimpijsko vozovnico.
V uvodni tretjini sta obe reprezentanci igrali sila previdno. Slovenija je imela nekaj več od igre, a si izrazitih priložnosti za zadetek ni priigrala. To je bilo le zatišje pred viharjem, ki ga je zrežiral Rok Tičar, trenutno vodilni strelec ruske lige KHL. Ko je imela Slovenija na začetku druge tretjine prednost dveh igralcev, je Tičar najprej zadel iz mrtvega kota na daljšo vratnico vratarja Karnauhova, nato pa je po minuti igre udaril še po protinapadu, ko je v mrežo poslal odbito ploščico. Navijači v osrednji dvorani v Minsku so bili šokirani, slovenski hokejisti pa že na pragu raja.
Belorusi se kajpada niso predali. Po zaostanku z 0:2 so postajali vse nevarnejši. Pred slovenskim golom je bilo večkrat vroče, branilec Aleš Kranjc je celo krvavel po obrazu, ko ga je nasprotnik nenamerno porezal z drsalko. Tribune so oživele, ko je Stepanov znižal izid in Belorusom vlil novo upanje. Tekma se je povsem razživela, slovenska obramba pa je bila pred sila zahtevnimi preizkušnjami. Jan Urbas je imel deset minut pred koncem na palici že olimpijske igre, a je zapravil kazenski strel, Belorusija pa je izenačila ob prednosti igralca več, ko se je vratarju Gašperju Krošlju plošček izpod pazduhe nesrečno izmuznil za hrbet.
V podaljšku v igri treh proti trem so imeli oboji priložnosti za zlati gol, a so tekmo za prvo mesto odločili šele kazenski streli, kjer sta z mojstrovino zablestela Anže Kopitar in Rok Tičar. Ko je zgrešil domači zvezdnik Andrej Kosticin, so tribune obnemele, slovenski hokejisti pa so si skočili v objem in bučno proslavili nov olimpijski podvig. Reprezentanti so v en glas zapeli Zdravljico, na klopi je odleglo tudi selektorju Niku Zupančiču, ki je v Sočiju sodeloval kot pomočnik, na prihodnjih olimpijskih igrah, ki v hokeju veljajo za najprestižnejše tekmovanje, pa bo reprezentanco vodil samostojno.
Trojček zmag v Minsku je tudi največji Zupančičev uspeh v njegovi kratki trenerski karieri. Na zahtevnem turnirju, kjer Slovenija ni nastopila kot favorit, se je izkazal s preudarnim vodenjem in pravilnimi odločitvami. Čeprav je v Minsk povabil štiri igralce, ki še vedno nimajo urejenega klubskega statusa, je vedno poudarjal, da zaupa prav vsakomur. Eden od junakov slovenskega vzpona v minulih dneh je postal vratar Krošelj, ki bi po izvrstnem turnirju lahko postal reprezentančna številka ena. Vodja slovenske vrste na igrišču je bil prvi zvezdnik Anže Kopitar, ki se je znova podredil skupnemu cilju. Ko Kopitar igra za izbrano vrsto, so mirnejši tudi njegovi soigralci.
»Težko je strniti vse občutke. Za slovenski hokej je vnovična uvrstitev na olimpijske igre izjemnega pomena. Verjeli smo v uspeh in dokazali, da imamo kakovost. Fantje so se do krvi borili za zmago in turnir sklenili fantastično. Resda imamo majhno bazo igralcev, tudi pogoji v Sloveniji niso tako dobri kot drugod, a smo z borbenostjo in moštvenih duhom znova nadoknadili pomanjkljivosti,« je povedal selektor Nik Zupančič. Anže Kopitar, ki na zadnjih kvalifikacijah v Vojensu zaradi obveznosti v NHL ni sodeloval, je žarel od sreče: »Pekle so nas noge, a smo iz sebe iztisnili še zadnje atome moči.« Rok Tičar, ki je dosegel oba slovenska gola v drugi tretjini in v seriji kazenskih strelov odločil zmagovalca, je dodal: »Neverjetno! Kakšna tekma! Vložili smo ogromno truda, pokazali smo srce. Ponosen sem, da sem lahko del te reprezentance. Hvala fantom!«
