Prvo vojaško operacijo proti Islamski državi (IS) je po zadušenem domačem vojaškem udaru Turčija sprožila v sodelovanju s koalicijo ameriških zaveznic v boju proti mudžahidom v Siriji in Iraku ter pripadnikov sirske osvobodilne vojske. Nočnemu topniškemu obstreljevanju prek meje pri Džarablusu in letalskim napadom je v zgodnjih jutranjih urah sledil vdor turških tankov na sirsko ozemlje, za njimi pa so se v ofenzivo na vojaških tovornjakih vključili sirski uporniki. Vojaški viri v Ankari so medijem sporočili, da so s topovi in raketami uničili 70 ciljev na območju omenjenega mesta, še 12 položajev islamskih skrajnežev pa je bilo razdejanih v letalskih napadih. Po navedbah turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana so cilj operacije tako Islamska država kot militantneži iz vrst kurdske demokratične unije (PYD) oziroma njene oborožene zaščitne enote YPG. Dodal je, da je sedanja ofenziva dokončno opravila s težavami, ki jih ima Turčija na obmejnem območju tako s prehajanjem teroristov kot občasnim minometnim ognjem prek meje. Prav zaradi slednjega so pred dnevi evakuirali prebivalce obmejnega mesta Karkamis, za odločno vojaško zavarovanje meje pa naj bi bil kriv tudi nedavni napad na svate v okoli 70 kilometrov v turško notranjost oddaljenem Gaziantepu, v katerem je bilo ubitih več kot petdeset ljudi, med njimi 29 mlajših od 18 let.
Ustvarjanje tamponske cone
Turška vojska je zadnje poprejšnje kopensko posredovanje v Siriji izvedla pred poldrugim letom, ko je prav tako ob Evfratu s hitro akcijo začasno premaknila in zavarovala grobnico Sulejmana Šaha, deda Osmana I., ustanovitelja Otomanskega cesarstva. Letalske napade na položaje tamkajšnjih islamskih skrajnežev pa je Ankara prekinila po sestrelitvi ruskega letala novembra lani. Pred sedanjim posredovanjem je neimenovani ameriški vladni uradnik dopisniku britanske BBC zaupal, da turška vojska pripravlja vzpostavitev tamponske cone, s katero bi ustavila morebitno napredovanje sirskih Kurdov na zahodni breg Evfrata ob porazu zdaj tam še zasidranih pripadnikov Islamske države, ki vse bolj izgublja nadzor nad tem delom Sirije. Dodal je še, da tedaj še potencialno operacijo preučujejo skupaj s Turčijo prek svojih vojaških svetovalcev, in hkrati obljubil zračno podporo, če bo do nje prišlo. Kolikšna ovira so bili pri tem načrti Ankare za obračun z YPG, ki jo sama uvršča med teroristične organizacije in podaljšano roko uporniške kurdske delavske stranke, s katero se spopada na svojem vzhodu, ni znano. Dejstvo je, da to zaščitno enoto sirskih Kurdov ZDA podpirajo kot enega najučinkovitejših členov v boju z Islamsko državo, opazna nesoglasja med Washingtonom in Ankaro pa je sprožila julijska ofenziva sirskih upornikov pri Manbidžu, le okoli 40 kilometrov južno od prizorišča včerajšnje turške operacije. Tedaj je Turčija zavrnila sodelovanje z ameriško koalicijo proti IS z izgovorom, da je območje Manbidža zunaj dosega njenega topništva, ter opozorilom, da nasprotuje vsakršni dejavnosti kurdskih borcev zahodno od Evfrata. Ti so od začetka sirske državljanske vojne prevzeli nadzor nad precejšnjim delom te države, Ankara pa je omenjeno reko, ki teče vzhodno od Džarablusa, že na samem začetku razglasila za črto, ki je ne smejo prečkati.
Turčijo skrbijo Kurdi
Po še nepopolni osvoboditvi Manbidža ameriško podprte zveze sirskih demokratičnih sil je turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu zahteval, da se kurdski borci vrnejo na vzhodni breg Evfrata, ter zagrozil, da bo Turčija v nasprotnem primeru »naredila, kar je nujno«; včeraj pa je dejal, da bo Turčija izsušila sirsko močvirje, v katerem delujejo tudi kurdski teroristi. V podobnem tonu je včeraj govoril tudi Erdogan, ko je vojaški vdor v Sirijo opredelil kot zavarovanje meje med državama in pozval k zagotavljanju ozemeljske celovitosti Sirije. Poudaril je, da bo za to, če bo treba, poskrbela tudi Turčija sama, s čimer je jasno namignil Kurdom, da ne priznava njihove dejansko že postavljene države v državi na sirskem vzhodu in iraškem severu. V odgovor pa je dobil tvit Saleha Muslima, vodje kurdske PYD, da Turčija v Siriji vstopa v močvirje, le da bo iz njega izšla poražena tako kot Islamska država. Na turški vpad je ostro reagiral tudi uradni Damask in ga označil za grobo kršitev sirske ozemeljske neodvisnosti.
