Ameriški podpredsednik Joe Biden je v teh tednih na poslovilnih obiskih – nedavno je bil v Srbiji in na Kosovu, kmalu gre na pogovore k baltskimi državam in na Švedsko, a bržkone bo njegov najpomembnejši obisk v tem času v Turčiji prihodnjo sredo. Odnosi med Ankaro in Washingtonom so na eni najnižjih točk, in sicer zaradi obtožb Turčije, da so ameriški predstavniki podpirali prevratnike v julijskem poskusu državnega udara proti predsedniku Tayyipu Erdoganu, v zraku visi tudi turška zahteva, naj ZDA izročijo islamskega klerika Fethullaha Gülena, ki ga Ankara obtožuje organizacije udara. Glede na dinamično dogajanje se med temami pogovorov lahko znajde tudi turško vojaško oporišče Incirlik na jugu države, ki ga ZDA oziroma Nato od lani souporabljajo za napade na teroristično Islamsko državo v Siriji, v oporišču pa imajo ZDA skladiščenih tudi približno petdeset taktičnih jedrskih bomb B61.
Jedrske bombe v oporišče v Romuniji?
V zadnjem času je bilo v ZDA nekaj ocen o tem, ali bi te bombe veljalo premestiti zaradi nepredvidljive dinamike razmer v Turčiji. Spletni portal Euractiv je včeraj zapisal, da so ZDA načrte za premik oziroma selitev jedrskega orožja že začele. Več kot dvajset kosov naj bi šlo v Romunijo, in sicer v oporišče Deveselu, kjer je že postaja protiraketnega ščita, piše portal, ki se sklicuje na neimenovana vira. Romunsko zunanje ministrstvo je trditev zanikalo, ameriško obrambno ministrstvo pa je odvrnilo, da nikoli javno ne komentira prisotnosti ali odsotnosti jedrskega orožja na točno določenih lokacijah.
Takšna premestitev bi predstavljala velik logistični zalogaj, politično pa bi bila odkrit znak nezaupanja v zaveznico Nata, ki se v zadnjem času spet približuje Rusiji, obenem pa je tarča kritik Zahoda, ker so oblasti po spodletelem udaru odstavile ali odpustile na desettisoče ljudi in začele čistke v institucijah. Zadnji ukrep je ukaz izobraževalnim institucijam in časopisom, naj uničijo vse knjige in članke, povezane z Gülenovim gibanjem.
Opozorila pred razmerami v Turčiji
ZDA so po koncu hladne vojne na evropskih tleh obdržale približno dvesto kosov taktičnega jedrskega orožja v oporiščih v Turčiji, Italiji, Nemčiji, Belgiji in Nizozemski. V Incirliku imajo približno petdeset jedrskih konic, ki so močno zastražene in zaščitene z različnimi tehničnimi ukrepi. Vendar se zaradi razmer v državi pojavljajo opozorila, da morda le niso povsem varne. Ameriška nevladna organizacija Stimson Center v avgustovskem poročilu denimo piše, da »je nemogoče odgovoriti, ali bi ZDA lahko obdržale nadzor nad jedrskim orožjem v primeru dlje časa trajajočega državljanskega konflikta v Turčiji«. Precej je odmeval prispevek v Los Angeles Timesu, ki ga je spisal Steve Andreasen, direktor za obrambno politiko in nadzor orožja v svetu za nacionalno varnost predsednika Billa Clintona. Zapisal je, da bi zaradi negotovega položaja v Turčiji, naraščajoče protiameriške nastrojenosti in bližine vojne v Siriji iz kompleksa morali umakniti jedrsko orožje.
Pentagon kuje zasilne načrte
Na drugi strani so se pozivi proti oporišču pojavili tudi v Turčiji. Po poskusu udara so oblasti aretirale turškega poveljnika oporišča in več oficirjev, ki naj bi sodelovali s prevratniki. To je med Turki vrglo še več sence na Američane, češ da so v oporišču verjetno morali prestreči kakšno informacijo o pripravah na udar. Julija so dvakrat potekale demonstracije, na katerih so protestniki zahtevali, naj se oporišče zapre. K temu pozivajo tudi nekateri konservativni turški komentatorji in nekateri politiki.
Pentagon je po poročanju CNN kmalu po poskusu državnega udara začel pripravljati zasilne načrte v primeru, da oporišča ne bi mogel uporabljati. To je storil po tem, ko so Američanom v Incirliku za več dni odklopili električno energijo in so se morali zanašati na generatorje.
Toda ZDA oporišče potrebujejo zaradi strateškega položaja. Lani so Ankaro vendarle prepričali, da je od tam dovolila izvajati letalske napade na Islamsko državo. Na dan je zdaj prišel podatek, da se za uporabo oporišča za napade v Siriji zanimajo Rusi. V poplavi informacij o Incirliku gre bržkone tudi za medsebojna prikrita opozorila Ankare in Washingtona, tako da Bidnu in Erdoganu tem za pogovore nikakor ne bo zmanjkalo.
