Ne glede na prisotna tveganja se največji svetovni obvezniški skladi ob pomanjkanju možnosti za investicije s primernimi donosi vse bolj izpostavljajo trgom v razvoju. Ti skladi so namreč v zadnjih štirih letih povečali investicije v dolg držav v razvoju bolj kot kadar koli prej. Po podatkih naložbeno-raziskovalne družbe Morningstar predstavljajo obveznice trgov v razvoju v povprečju kar 16,5 odstotka celotnega portfelja povprečnega globalnega obvezniškega sklada, ta delež se je samo v letošnjem letu dvignil za 4 odstotne točke. Dejansko so obvezniški skladi v precepu. Ali naj investirajo v bolj tvegane, a visokodonosne obveznice na trgih v razvoju ali pa ostanejo brez donosov? Kaj dosti jim namreč ob obrestnih merah, ki vztrajajo okoli ničelne stopnje, in obveznicah razvitih držav, ki tudi dolgoročno dosegajo negativne donose, ne preostane.
Slabe naložbene možnosti na trgih obveznic razvitih držav so tudi razlog za trenutno vroče visokodonosne obveznice predvsem držav, kot so Brazilija, Kolumbija, Mehika, Rusija in Indija. Če primerjamo donos 10-letne ameriške obveznice, ki trenutno znaša 1,5 odstotka, ali 10-letno nemško obveznico, ki prinaša ničelni oziroma negativni donos, z brazilsko 10-letno obveznico, katere donos v dolarjih znaša okoli 5 odstotkov, v lokalni valuti pa kar 12 odstotkov, ali obveznico Kolumbije, ki ima v dolarjih 3,6-odstotni donos, v lokalni valuti pa 7,3-odstotni donos, je odgovor na vprašanje, kam investirati, kot na dlani. Donos na dolg držav v razvoju namreč znaša v povprečju 4,4 odstotka v primerjavi z 0,5 odstotka za razvite države. Poleg očitne razlike v donosih lahko vlagatelj z naložbo v obveznico trga v razvoju stavi tudi na rast lokalne valute.
Vse dokler bodo obrestne mere na tako nizkih nivojih kot sedaj, razviti trgi pa preplavljeni z denarjem, se bodo prilivi v obveznice držav v razvoju ne glede na odločitev Feda, negotov izid ameriških volitev in krizo v Evropi še nadaljevali.
