Negodovanje toskanskih kmetov zaradi napadov divjih svinj traja že desetletja, posledice nenadnega porasta njihovega števila v zadnjih letih pa so občutili tudi drugod po Italiji. Od leta 2009 naj bi njihovo število po ocenah italijanskega združenja kmetov naraslo s 600.000 na milijon divjih svinj, ki živijo na prostosti.
Dokler je bilo v Toskani število divjih svinj nadzorovano in te niso povzročale gospodarske škode, so bile v Firencah in okolici zelo zaželene. Iz lova so naredili donosno vejo turizma, meso divjih svinj pa je del lokalnih specialitet, ki jih restavracije v Firencah in okolici pripravljajo le med sezono lova.
Leta 2015 za več kot 100 milijonov škode
Ker je divjih svinj preveč, so se iz gozdov razširile tudi na polja in njive, tam pa 200 in več kilogramov velika divjad tepta vse pred seboj. Samo v letu 2015 naj bi divje svinje povzročile za več kot 100 milijonov evrov škode, ubile so tudi dva starejša moška, ki sta se znašla v njihovi bližini. V zadnjih mesecih naj bi divje svinje opazili celo v središču Rima, kjer so sredi dneva brskale po smeteh in iskale ostanke hrane. Da se divja žival znajde v središču največjega italijanskega mesta, ki tudi ob najbolj mirnih dneh deluje kaotično, zagotovo ni dobro znamenje.
Kmetje opozarjajo, da je višina nadomestila za škodo, ki jim ga izplačuje italijanska vlada, vsaj trikrat prenizka, ob tem pa po nepotrebnem zapravljajo tudi evropski denar. Italija je namreč zelo uspešna pri pridobivanju evropskih subvencij za obdelovanje zemlje, ki jo potem uničujejo divje svinje.
Kdo je kriv za porast števila divjih svinj?
Kaj oziroma kdo je kriv za porast števila divjih svinj, je predmet razgretih razprav med lokalnimi oblastmi v Italiji. Kmetje trdijo, da so za to odgovorni lovski nadzorniki, ki uravnavajo število divjadi na območjih, ki je pod njihovim nadzorom. Ti naj bi načrtno zviševali število divjih svinj v okolici, ker bi tako lov na divjad pritegnil še več ljudi, posledično pa bi se povečal tudi njihov dobiček.
»Gre za tipično italijansko zgodbo. Lov na divje svinje prinaša dobiček, saj lovski pes, ki je specializiran za lov na divje svinje, stane več kot 8000 evrov. Divje svinje so dober posel,« meni toskanski kmet, ki je želel ostati anonimen.
Lovci to tezo odločno zavračajo in krivijo lokalne oblasti, ki določajo zakonske okvire odstrela divjadi in prodaje njihovega mesa. Zakoni naj bi bili preveč strogi, zato se je predvsem v Toskani razširil divji lov na divje svinje, to pa povzroča kaos in onemogoča nadzorovanje njihovega števila. Njihov argument stoji na precej trhlih temeljih, saj bi kot posledico divjega lova prej pričakovali premalo divjih svinj v naravi in ne preveč.
Če ne bo sprememb, bo trpela vsa Toskana
Italija pa kljub razširjenosti divjih svinj vsako leto še vedno uvozi za skoraj 30 milijonov evrov njihovega mesa. Tako kmetje kot lovci zato trdijo, da bi se z lajšanjem zakonodaje na področju divjega lova in predvsem z nekoliko manj strogimi pravili pri prodaji divjačine na trg težave hitro rešile.
»Najprej bi morali lov na divje svinje z namenom prodaje mesa uzakoniti, šele potem bi lahko spreminjali sistem. Če bi lovci in kmetje lahko meso legalno prodajali, bi ves postopek postal bolj transparenten,« pravi Francesco Riga, strokovnjak na italijanskem okoljevarstvenem inštitutu.
Dodaten zaslužek bi razveselil vse udeležene, manj razjarjenih divjih svinj v bližini ljudi pa bi razveselilo tudi prebivalce vasi.
Kmetje iz okolice Firenc so na vrhuncu turistične sezone zavzeli trg pred znamenitim Duomom in v protest s seboj pripeljali dve divji svinji. Tako so želeli opozoriti, da posledic divjanja divjih svinj ne bodo nosili le oni, temveč vsa Toskana.
