Čeprav je reforma delovne zakonodaje iz leta 2013 povečala fleksibilnost na trgu dela in občutno zmanjšala varnost redne zaposlitve, pa so delodajalci spremembe kljub temu že takrat ocenili kot nezadostne. Reforma je namreč zgolj poenostavila postopke zaposlovanja in odpuščanja delavcev, ni pa posegla v vsebino razlogov za odpoved pogodbe.
Nenehni pritiski delodajalskih organizacij so ob neuspehu reforme pri zmanjšanju segmentacije med zaposlenimi za nedoločen čas in preostalimi delavci ter zaradi nedavne interpelacije oslabljenega položaja »preveč socialno čuteče« ministrice za delo v zadnjih tednih le obrodili sadove. Vlada je delovni skupini, ki pripravlja ukrepe v okviru marca letos objavljenega dokumenta Za dostojno delo, konec junija predlagala nov razlog za odpuščanje delavcev, in sicer »odpoved pogodbe zaradi pomanjkanja zaupanja oziroma medsebojnega neujemanja«.
Skrivnostno pripravljanje predlogov
Na ministrstvu za delo so bili z odgovori na naša vprašanja izredno skopi – izvedeli nismo ne razlogov ne namena za uzakonitev omenjenega predloga, niti kako bi se predlog v praksi izvrševal, niti tega, po kom so se pri tem zgledovali. Povedali so le, da razprava o ukrepih v dokumentu Za dostojno delo še poteka in da o konkretnih rešitvah še ne morejo govoriti. Pogajanja se bodo predvidoma nadaljevala jeseni, od razprave in pogajanj s socialnimi partnerji pa bo, kot so dejali na ministrstvu, odvisna tudi končna dinamika sprejema ukrepov.
Da gre za skrajno občutljivo vprašanje, ki ga želijo čim dlje obdržati v tajnosti, priča tudi odziv nekaterih delodajalskih združenj. Tatjana Čerin, izvršna direktorica GZS za socialni dialog, je bila najprej presenečena, da smo za to sploh izvedeli, nato pa je dejala, da predloga ne želijo komentirati.
Nekoliko zgovornejši so bili v sindikatih. Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in član omenjene delovne skupine je pojasnil, da bi predlog v praksi pomenil, da bi lahko delodajalec odpustil kogar koli in kadar koli, preprosto že zato, ker mu pač ne bi bil všeč, v tolažbo pa bi nesimpatični delavec prejel odpravnino in nadomestilo za brezposelnost, kot sicer velja za odpoved iz poslovnega razloga.
Zorko je ob tem poudaril, da je predlog za sindikate popolnoma nesprejemljiv in da so vladi že ob njegovem prejemu zagrozili z uporabo vseh sindikalnih sredstev. »Taka rešitev bi bistveno poslabšala pravno varstvo zaposlenih, saj bi šlo praktično za odpoved brez razloga. Obenem pa predlog nima nobene zveze z zmanjšanjem prekarnosti. Na prekarnost ne vpliva način odpuščanja, ampak slab nadzor inšpekcijskih služb, ki zaradi kadrovskih težav in nedosledne zakonodaje ne morejo delovati preventivno,« je opozoril Zorko.
S predlogom niso zadovoljni niti delodajalci, a s povsem drugačnega stališča. Čeprav bi si še kako želeli dobiti možnost odpuščanja brez navedbe razloga, pa tudi oni ugotavljajo, da je predlagana rešitev preveč privlečena za lase in bi takšne odpovedi na sodiščih padle. Medtem ko predsednik obrtno-podjetniške zbornice (OZS) Branko Meh meni, da »nesimpatičnost ne more biti razlog za prenehanje delovnega razmerja«, pa se Marjan Batagelj, predsednik uprave Postojnske jame in predsednik vse vplivnejše organizacije Slovenian Business Club (SBC), zavzema za to, da razloga za odpoved ne bi bilo treba navesti.
SBC je vladi predlagal uvedbo tako imenovanega poenostavljenega postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v katerem bi lahko brez razloga in odpovednega roka odpustili od dva do tri odstotke zaposlenih na leto. Delavci, ki bi jim na ta način prenehala pogodba o zaposlitvi, bi dobili odpravnino in nadomestilo plače za čas odpovednega roka v enaki višini kot velja za odpoved iz poslovnega razloga, enako bi veljalo tudi pri pravici do nadomestila za brezposelnost, vendar največ dvakrat v desetih letih.
»Delodajalci moramo dobiti učinkovito orodje za odpuščanje nemotiviranih kadrov z nizko produktivnostjo ter kadrov, ki svoje pravice zlorabljajo in delodajalcu povzročajo škodo brez kakršnih koli formalnih postopkov oziroma sodnega varstva pred nezakonito odpovedjo. To pa je mogoče samo s kvotami,« meni Batagelj. Z uvedbo take možnosti odpuščanja bi se po njegovem mnenju sprostila delovna mesta za mlad in visokomotiviran kader, poleg tega pa naj bi imela taka odpoved preventivne učinke in bi tudi na splošno prispevala k izboljšanju delovne storilnosti.
