Pri lanskoletni reorganizaciji so v Pošti Sloveniji iz poslovnih razlogov odpustili več delavcev. Ker so bili prepričani, da so bili odpuščeni nezakonito, so nekateri od njih tožili nekdanjega delodajalca. Velika večina tožb sicer še ni pravnomočnih. Toda v eni od njih je ljubljansko delovno sodišče na prvi stopnji razsodilo, da je bila odpoved nezakonita, pri tem pa na podlagi spremenjene sodne prakse vrhovnega sodišča v letošnjem letu zavzelo zanimivo stališče, ki bo v prihodnje zagotovo vplivalo na podobna odpuščanja.
Po podatkih, ki smo jih pridobili v uredništvu, je Pošta Slovenije lani s 190 delavci sklenila nove pogodbe o zaposlitvi bodisi zaradi sprememb organizacijske enote bodisi zaradi sprememb delovnega mesta. Odpustila je 15 delavcev, pri čemer pa naj ne bi upoštevali določil zakona o delovnih razmerjih o odpovedi večjega števila zaposlenih iz poslovnih razlogov.
Ta določajo, da mora družba, ki zaposluje več kot 300 delavcev, pri odpuščanju več kot 30 delavcev pripraviti program odpuščanja presežnih delavcev ter obvestiti sindikat in zavod za zaposlovanje. Izdelati mora tudi kriterije, kot so delovne izkušnje in uspešnost, delovna doba, zdravstveno stanje in podobno.
Treba je upoštevati vse odvečne delavce
Na podlagi več odločitev vrhovnega sodišča v letošnjem letu je bila pri odpuščanju delavcev spremenjena sodna praksa. Po njej je treba pri odpuščanju večjega števila delavcev upoštevati čisto vse delavce, ki so zaradi poslovnih razlogov na trenutnih delovnih mestih postali odveč, kar je nenazadnje skladno s sodno prakso sodišča EU, je odločilo vrhovno sodišče.
Če izhajamo iz obravnavanega primera, to pomeni, da bi morali v Pošti Slovenije pri odpuščanju upoštevati več kot 200 delavcev, torej tudi tistih 190, s katerimi so sklenili nove pogodbe o zaposlitvi, ne pa le 15 zaposlenih. Ravno zato je delovno sodišče odločilo, da je Pošta Slovenije enega delavca odpustila nezakonito.
V Pošti Slovenije so pojasnili, da sodišča niso pravnomočno ugotovila, da bi bile odpovedi pogodb delovnih razmerij nezakonite, ker niso upoštevali določil o kolektivnih odpovedih v zakonu o delovnih razmerjih. »Trenutno vodimo tri delovne spore, o katerih še ni bilo odločeno pravnomočno, zato jih podrobno ne moremo komentirati,« so zatrdili v Pošti Slovenije. Toda sodeč po odgovorih, ki smo jih v minulih dnevih pridobili na delovnih sodiščih po Sloveniji, to ne drži.
Lani odpustili 137 delavcev, do maja letos še 77
Po pojasnilih predsednice ljubljanskega delovnega sodišča Ane Jaklič je Pošto Slovenije letos in lani tožilo osem nekdanjih delavcev. Na delovno sodišče v Mariboru so delavci Pošte Slovenije vložili pet tožb. Podpredsednica celjskega delovnega sodišča Marija Krivec nam je pojasnila, da so od nekdanjih zaposlenih v Pošti Slovenije prejeli pet tožb.
Medtem ko so v Pošti Slovenije leta 2014 delovna razmerja odpovedali 83 delavcev, so jih lani odpustili 62, v prvih petih mesecih letošnjega leta pa še osem. V primerjavi z letom 2014 se je število delavcev v Pošti Slovenije lani znižalo za 137 delavcev, v prvih petih mesecih letošnjega leta pa še za 77 delavcev, so povedali v Pošti Slovenije. Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da je Pošta Slovenije lani v povprečju zaposlovala okrog 5600 delavcev, kar je bilo več kot 600 manj kot leta 2011.
Lani so izvedli reorganizacijo dela z združitvijo ljubljanskega in mariborskega logističnega centra v eno enoto, ukinitvijo poslovnih enot v Kranju, Murski Soboti, Novi Gorici in Novem mestu ter reorganizacijo področij strokovnih služb. »Podobno kot drugi poštni operaterji v Evropi se zaradi obsežnih strukturnih sprememb na trgu poštnih storitev soočamo s trendom trajnega upadanja prihodkov pisemskih in denarnih storitev,« so pojasnili v Pošti Slovenije. Da bi nadomestili izpad prihodkov, izvajajo razne dejavnosti in znižujejo stroške, kar predstavlja ključni projekt reorganizacije in prestrukturiranja poštnega omrežja.
