Po slovesnosti na Vršiču se je velik del državnega vrha skupaj s predsednikoma Vladimirjem Putinom in Borutom Pahorjem na kratko preselil še na ljubljanske Žale. Na osrednjem pokopališču v prestolnici se je namreč odvil še drugi del pietetnega obiska ruskega predsednika v Sloveniji. Brez nagovorov sta predsednika v kratki komemoraciji s polaganjem vencev slovesno odprla prvi skupni spomenik ruskim in sovjetskim vojakom zunaj Rusije.
Preden so visoki gostje prispeli na ljubljanske Žale, so v okolici pokopališča vladali strogi varnosti ukrepi. V bližini Poti spominov in tovarištva so bili vsakih nekaj deset metrov postavljeni policisti s polavtomatskim orožjem. Gostje so do Žal morali skozi klasičen varnostni pregled, ki velja na letališčih. Ob prihodu na pokopališče jih je pričakal še oklepnik patria, ki je le podkrepil varovanje na najvišji ravni.
Žerjavi za vojake
Kljub več kot uro debeli zamudi visokih gostov z Vršiča so povabljenci na komemoracijo potrpežljivo čakali, se hladili s plastenkami vode in spremljali vaje častne straže ter pevke Mance Izmajlove, ki je kratko odprtje spomenika končala s priljubljeno rusko narodno pesmijo Žerjavi.
Prav te ptice so bile osrednji motiv prireditve. V polkrog postavljenih osem stebrov spomenika, visokih do 4,5 metra, namreč na vrhu krasijo žerjavi. Spomenik je posvečen okoli 3000 ruskim in sovjetskim vojakom, padlim na slovenskih tleh med prvo in drugo svetovno vojno. Vanj so vklesana njihova imena, žerjavi na vrhu spomenika pa so upodobljeni v letu k domačemu gnezdu, kar je prispodoba povezanosti padlih s Slovenijo.
Spomenik je na osnovi zamisli ruskih umetnikov izdelalo podjetje Marmor Hotavlje. Vrednost spomenika naj bi bila 400.000 evrov, njegova izdelava pa je bila v celoti financirana z ruskimi prispevki.
Dialog je treba ohraniti
Med številnimi visokimi gosti iz slovenskega političnega življenja je bilo mogoče ob ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću, parohu srbske pravoslavne cerkve Peranu Boškoviču in predsedniku računskega sodišča Tomažu Veselu zaslediti tudi varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer. Dejala je, da sama ne bi povezovala narave Putinovega obiska v Sloveniji s stanjem človekovih pravic v Rusiji.
»V Rusiji bi morale veljati človekove pravice za vse ljudi. Na svetu imamo nekaj držav, kjer človekove pravice niso na zavidljivi ravni, denimo v Turčiji. Vsi voditelji bi morali opozarjati na spoštovanje človekovih pravic, kar se sicer že lahko razume za vmešavanje v notranje zadeve. A spoštovanje človekovih pravic je nuja. Vsak predsednik mora spoštovati človekove pravice. Tem predsednikom je treba to nenehno dopovedovati,« je poudarila.
Pri tem so močni predvsem nevladniki in varuhi človekovih pravic. Nussdorferjeva je še pojasnila, da je zagovornica ohranitve dialoga z Rusijo. »Z vsakim človekom se splača pogovarjati. Tudi državniki manjših držav imajo lahko vpliv. Sem zagovornica dialoga z vsemi, ker si vsi državljani vseh držav zaslužijo, da se spoštuje človekove pravice. Če prekineš stike, si vzameš možnost, da tudi od tebe slišijo pripombe,« je še povedala varuhinja.
