Ali vas že preveva olimpijski duh?

Da. Komaj čakam, da pridemo v Brazilijo.

Je olimpijska prtljaga že pripravljena?

Ne še vsa. Tik pred odhodom mi bo žena Tjaša pripeljala še nekaj stvari.

Olimpijcem, ki ste iz koprske občine, je župan Boris Popovič namenil 1500 evrov žepnine.

Lepo presenečenje. Je edini župan, ki je prišel na takšno idejo, zato se mu še enkrat zahvaljujem. Vedno je korak pred drugimi, zato ga imamo v Kopru radi.

Za vami je izjemno uspešna klubska sezona s Szgedom, kjer ste igrali v ligi prvakov, in reprezentanco, ki se je uvrstila na olimpijske igre ter svetovno prvenstvo 2017.

V Szegedu ni bila uspešna le končana sezona, za menoj sta dve dobri rokometni leti. Zadovoljen sem, ker se po prvi sezoni na Madžarskem, ki je bila vrhunska, nisem ustavil, ampak naredil korak naprej, da ne bodo govorili, da je šlo le za srečo. Zdaj grem v Kielce, ki spadajo med štiri najboljše evropske klube. Vse gre tako, kot sem si želel že kot otrok.

V rokometu ste si tako želeli uspeti, da ste se v drugem letniku srednje zdravstvene šole odločili, da ne boste več hodili v šolo. Mama je bila tako jezna, da vas je vrgla iz stanovanja.

Mamo sem razočaral. Vsaka mama bi reagirala enako, saj ima otroka najraje na svetu in bi zanj naredila vse. Želel sem postati tako dober igralec, kot je moj idol s Hrvaške Ivo Balić. Upam, da sem zdaj jaz drugim postal vzornik. Tedaj je šlo vse narobe, zdaj pa gre točno po poti, ki sem si jo začrtal v življenju. Imam še veliko sanj in ciljev.

Vaša pot do enega najboljših srednjih zunanjih igralcev v Evropi ni bila lahka. Dva kluba, v katerih ste igrali – Cimos Koper in Dinamo Minsk – sta bankrotirala.

Ob propadih klubov je bila dodatna težava še to, da se mi je v Belorusiji rodila še hčerka Emma, ker se je žena odločila tako. Vsi smo trpeli, a ker sem bil pošten do rokometne žoge, se mi je vse dobro vrnilo tako, da zdaj dejansko živim tisto, kar sem sanjal kot otrok. Ko je bilo težko, mi je družina dala moč, da nisem obupal. V Belorusiji domači igralci niso sprejeli kolonije igralcev, ki smo prihajali z Balkana. Ko januarja ni bilo plač, smo postali prijatelji, a o njih nimam nobene pohvalne besede. Tri vmesne mesece sem preživel tako, da sem igral v Franciji. Imel sem ponudbo iz Katarja, a sem šel v Pariz, ker je bil v klubu trener Serdarušić, od katerega sem se veliko naučil.

Szeged je znan po salamah. Ali ste se jih najedli?

Da. Ne le salam, tudi golaža. V Szegedu sem preživel dve sanjski sezoni, zato le pohvalne besede o klubu, trenerju, navijačih in mestu. Počutil sem se kot doma. Me že pogrešajo, zato so z menoj v stiku vsak dan prek facebooka.

Vaša najbolj priljubljena jed je nutela.

Zadnje tri, štiri mesece je ni več na jedilniku. Le pred tekmo si jo občasno privoščim še kakšno žlico.

V slovenski reprezentanci ste eden najbolj prepoznavnih obrazov in ljubljenec navijačev, s katerimi imate odlično komunikacijo.

Imam posebnega svetovalca, ki tudi skrbi, da se pojavljam na družbenih omrežjih.

Najbolje igrate takrat, ko vas pred tekmo nekdo razjezi. Včasih je bila to mama, nato žena. Kdo bo v tej v vlogi v Riu de Janieru, ker bo žena doma?

Verjetno bo selektor Vujović poskrbel, da bom živčen. Takšno početje sprva ni bilo namerno, a vedno, ko so me pred tekmo razkurili, sem dobro igral.

Kakšna je pripravljenost Slovenije za olimpijski turnir?

Nismo še v vrhunski formi. Glava je po napornih treningih še utrujena. Če na prvi tekmi premagamo Egipt, bomo dobili zagon in se razleteli po igrišču. Najbolj pomembno je, da na prvih dveh tekmah premagamo Egipt in Brazilijo. S tem bi naredili velik korak k majhnemu cilju, ki je preboj v četrtfinale. Nato prihaja tekma, ki odloča o vsem. A tudi četrtfinalna zmaga ne bo dovolj, za kolajno je treba nato zmagati še na eni tekmi. Imamo kakovost, da lahko premagamo vsako ekipo na svetu.

Koliko ste že analizirali tekmece v vaši kvalifikacijski skupini?

V nedeljo dopoldne smo si ogledali Egipt. Pričakujem podoben boj kot s Tunizijo, s katero smo igrali dve pripravljali tekmi. Če nas bodo tepli, jih bomo mi še močenje.

Bivanje v olimpijski vsi bo posebno doživetje in bo povsem drugačno od hotelov, v katerih sicer živite med velikimi tekmovanji.

Nekaj stvari so nam pojasnili, a razen Kavtičnika in Zormana, ki sta že bila olimpijca, si ne predstavljamo, kaj nas čaka. Pričakujem, da ne bomo imeli velikih oči in ne bomo delali selfijev. Če bi igral Federer, bi ga prosil za fotografiranje, drugi zvezdnik, ki ga obožujem, je srbski košarkar Teodosić, ki deluje brezbrižno.

Podoben tip igralca ste tudi vi. Ni vas strah napake in prevzamete odgovornost za zadnji strel.

To imam v sebi. Obožujem izziv zadnje žoge, nikoli ne pomislim, da bi se skrival in prelagal odgovornost na soigralca. Ni me strah napake. Moje vodilo je košarkar Jordan, ki je 66-krat zgrešil zadnji met, preden je začel zadevati v seriji.