Devetošolci kamniške osnovne šole Frana Albrehta so s sončnimi poslikavami in pozitivnimi sporočili poskrbeli, da je dotlej zanemarjen podhod v Šolski ulici zasijal v povsem novi podobi.
Nekdaj temačne in razpadajoče stene podhoda so namreč polepšali z nasmejanimi obrazi, ki so jim dodali sporočila o odraščanju, ljubezni, prijateljstvu... Pri uresničitvi ideje so jim ob strani stali tako na šoli kot v širši skupnosti. Na občini so namreč hkrati s sanacijo poškodovanih sten pošteno uredili tudi okolico in za celostno ureditev odšteli skoraj 20.000 evrov. Med drugim so sanirali obstoječe in zgradili novo stopnišče in v njegovi bližini asfaltirali pot. Na to so s talnimi označbami zarisali še kolesarske poti.
Pomagali so delavci javnih del
Poškodovane stene so sanirali kar zaposleni prek javnih del. Prebarvali so jih tako z emulzijo in barvo, ki je služila za podlago ustvarjalnosti mladih rok, kot kasneje še z emulzijo, ki naj bi njihove mojstrovine ščitila pred morebitnim vandalizmom. Ta se je žal kmalu po odprtju tudi zares zgodil. »Ne vem, kako trdo srce moraš imeti, da skušaš uničiti nekaj tako lepega,« je po poškodovanju otroških mojstrovin zaprepadeno modrovala Valerija Stonjšek, ki se vsakodnevno sprehaja skozi podhod, največkrat z vnuki. »Tudi ko so šolarji ustvarjali, sem vsak dan prišla pogledat, kako napredujejo. In res si ne znam predstavljati, kaj vodi tiste, ki ne znajo drugega kot uničevati,« je ponovila, ko je videla, kako brezsrčno so se vandali znesli nad poslikavami.
Vandalom ni uspelo
A je na srečo zdaj spet vse tako, kot mora biti, in podhod spet takšen, kot so si ga zamislili mladi ustvarjalci. Škodo so znova sanirali delavci javnih del, ki so se ob tem prepričali, da je zadnji premazni sloj umetnino dovolj dobro zaščitil, da so lahko nanj naneseno packarijo odstranili brez posledic. Tako je zdaj podhod spet, kot je na njegovem odprtju poudarila koordinatorka, svetovalna delavka osnovne šole Frana Albrehta Kamnik Tina Plahutnik, »socialno stičišče otrok in mladostnikov, učencev osnovnih šol Frana Albrehta in Toma Brejca ter srednješolcev gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra. Skozenj se dnevno vali kača vrtčevskih otrok, pa tudi sprehajalci psov.« In spomnila, da si prej skozi temačen in zanemarjen podhod marsikdo ni upal, še zlasti ob večerih.
»S projektom smo želeli v učenkah in učencih vzbuditi zavedanje, da lahko prispevajo k bolj urejenemu okolju in prijetni družbi, spodbuditi njihovo ustvarjalnost in družbeno odgovornost, krepiti sodelovalno kulturo, spodbuditi komunikacijo med njimi ter medsebojno sodelovanje in pomoč. Nagovorili pa smo tudi javnost, ki so ji mladi predali sporočilo, da smo ljudje različni, govorimo različne jezike, smo različni po videzu, a enaki po srcu,« je še dejala Plahutnikova.
