Grozeče zveni novica, da sta v preteklih dneh v UKC Maribor umrla dva pacienta, pri katerih je bila dokazana prisotnost rezistentne bakterije. Razlogov za preplah ni, razmere so pod nadzorom, miri javnost infektolog dr. Rajko Saletinger, vodja enote za obvladovanje bolnišničnih okužb v UKC Maribor. Ni namreč nobenega dokaza, da sta omenjena hudo bolna pacienta umrla prav zaradi prevladujočega vpliva okužbe z odporno bakterijo. »Je pa tudi res, da njunemu zdravju zagotovo ni koristila,« dodaja.
Znamenja, da val že pojenja
Vsak pojav bolnišničnih okužb je treba jemati skrajno resno. Ker so se v UKC Maribor v preteklih mesecih soočili s porastom pojavnosti na večino antibiotikov odporne bakterije CRAb-CP, so v ponedeljek sicer razmišljali, da bi nekatere operacije prestavili, a se ob stabilnem stanju znotraj oddelkov za to naposled le niso odločili, so pojasnili v bolnišnici.
Prvi primer okužbe s CRAb-CP so zaznali lani septembra, ko so sprejeli dva bolnika iz reške bolnišnice, je včeraj poročal časopis Večer. Po več mesecih zatišja so januarja zaznali bakterijo pri 14 bolnikih na oddelku za travmatologijo, maja so zabeležili 10 primerov, junija 16, ta mesec pa 12. »Stanje je stabilno,« ocenjuje Saletinger, »pomirja nas dejstvo, da od srede nimamo več novih primerov okužb, upam, da je širitev že v upadu.« V boju zoper bakterijo so uvedli vrsto ukrepov, tako da zaposleni pri obravnavi bolnikov dosledno uporabljajo masko, plašč in rokavice. Po odpustu bolnika sobo temeljito razkužijo s posebnim razpršilom, postelje pa pošljejo na dodatno čiščenje.
Bakterija CRAb-CP zdravemu človeku ni nevarna, pri hudo bolnih ljudeh z zmanjšano odpornostjo pa lahko povzroči dodatne, tudi smrtno nevarne zdravstvene zaplete. Zdravljenje teh okužb je oteženo zato, ker je ta bakterija odporna proti močnim antibiotikom karbapenemom, ki jih zdravniki predpišejo zgolj takrat, ko druga zdravila ne pomagajo. Učinkuje samo antibiotik colistin, ki pa je nekoliko toksičen, zato morajo pri bolnikih izvajati ledvične teste.
Ta čas imajo v UKC Maribor deset bolnikov, pri katerih so dokazali prisotnost bakterije in so zato nameščeni v tako imenovanih čistih sobah. Bolezenski znaki so se pokazali le pri dveh od okuženih, ki ju zato zdravijo z omenjenim posebnim antibiotikom. Trije bolniki, ki so zgolj nosilci bakterije, so pravzaprav v dovolj dobrem zdravstvenem stanju, da bi jih lahko odpustili, a je težava v tem, da ne morejo domov ali v dom za starejše, saj tam ni mogoče izvajati ustreznih izolacijskih ukrepov in bi lahko zato tvegali širjenje okužbe.
Zakaj bi morali bolnišnične okužbe vzeti (še) resneje
»Tovrstne okužbe se v bolnišnicah pojavljajo sporadično, v manjših izbruhih,« je pojasnila izr. prof. dr. Bojana Beović z infekcijske klinike UKC Ljubljana. »Včasih gre le za prisotnost bolezni, torej kolonizacijo, lahko pa te bakterije povzročijo tudi okužbo ran, sepso, pljučnico... Odvisno od tega, koliko je bolnik v tistem trenutku občutljiv.« Medtem ko postajajo bakterije vse bolj odporne proti obstoječim antibiotikom, novih učinkovitih antibiotikov ni na voljo. Poleg tega se bolnišnice pri obvladovanju bolnišničnih okužb ubadajo s številnimi težavami, ki bi jih lahko odpravili z bolj premišljenim vlaganjem v prostore in zaposlovanjem.
Popolno izolacijo okuženih pacientov, ki je učinkovit ukrep, je v sedanjih razmerah v slovenskem zdravstvu pogosto težko zagotoviti, opozarja Beovićeva. Primanjkuje tako izolacijskih sob kot zaposlenih, ki skrbijo za smotrno predpisovanje antibiotikov, higienske ukrepe in za izolirane bolnike. »Medicinska sestra, ki neguje z bakterijo koloniziranega bolnika, ob tem ne bi smela skrbeti še za drugega bolnika.« Tudi na prostorske ukrepe, ki zamejujejo možnost širjenja okužb, so pri gradnjah v zdravstvu pogosto premalo mislili, je spomnila Beovićeva, ki vodi sekcijo za protimikrobna zdravljenja pri Slovenskem zdravniškem društvu.
Zato, da bi bilo v prihodnje bolje, bodo morale v to vlagati oblasti na nacionalni ravni. »Oddaljene grožnje ljudje včasih preprosto nočemo videti. A nič ne pomaga, da bolnika z rakom zdravimo z najsodobnejšimi terapijami, če se ga, ko je še oslabel, loti bakterija. Tudi pri bakterijah, ki same po sebi niso nevarne, so lahko posledice pri posebej občutljivih bolnikih usodne.« Okrepiti bo treba še izobraževanje zdravnikov in medicinskih sester o varni obravnavi bolnikov. Tudi če bodo sčasoma na trg prišli novi antibiotiki, ki bodo učinkovali pri povzročiteljih bolnišničnih okužb, pa jih bo treba uporabljati izjemno previdno, je pristavila naša sogovornica. Bakterije namreč razvijajo mehanizme odpornosti proti kateremu koli antibiotiku.
