Ustavno sodišče je pritrdilo predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu, da je treba pravico do referenduma zavarovati pred zlorabami, in zavrglo pritožbo delavcev migrantov zoper Brglezovo odločitev, da ne določi roka za zbiranje podpisov za razpis referendumov o šestih zakonih.
Na to, da želijo delavci migranti zlorabiti pravico do referenduma, je po prepričanju predsednika parlamenta kazalo več okoliščin: od ponavljajočega se vlaganja pobud v kratkem časovnem obdobju in za vsebinsko povsem nepovezane zakone do tega, da pobudniki niso pojasnili, katere določbe naj bi škodile državljanom, in da so njihovi predstavniki v javnih izjavah govorili o državljanski nepokorščini.
Proti le sodnik Deisinger
»Pobude volilcem za zbiranje podpisov so bile uporabljene v nasprotju z njihovim namenom in zgolj za uresničitev povsem drugega namena pobudnika,« je v obrazložitvi zapisalo ustavno sodišče. Taka uporaba pravice v nasprotju z njenim namenom pa tudi po oceni ustavnega sodišča pomeni njeno očitno zlorabo.
Ustavno sodišče je tudi poudarilo, da je že sprejelo stališče, da pravica do pobude volilcem za zbiranje podpisov ne sme biti uporabljena v protiustavne namene. Zato ima »v začetni fazi referendumskega postopka predsednik državnega zbora pooblastilo in dolžnost preprečiti udejanjanje te pravice, če oceni, da gre za njeno zlorabo«. Očitki pobudnika o protiustavnosti ravnanja predsednika parlamenta in s tem o protiustavnosti postopka sprejetja šestih zakonov so torej po prepričanju ustavnega sodišča neutemeljeni.
Ustavno sodišče je sklep sprejelo s šestimi glasovi za in enim proti. Proti je glasoval sodnik Mitja Deisinger, pritrdilno ločeno mnenje pa je k sklepu ustavnega sodišča dal sodnik Jan Zobec, kar je utemeljil s tem, da so omenjene pobude za zbiranje podpisov za razpis referenduma »očiten primer očitnosti zlorabe«.
Zorko: Odgovorno dejanje
»Brglezova odločitev je bila res odgovorno dejanje človeka na funkciji, na katero je bil izvoljen. V tej državi smo v zadnjem času navajeni, da ljudje ne počnejo tega, zaradi česar so na določenih funkcijah. Nihče si ne upa prevzeti odgovornosti in nekaj odločno narediti v skladu s svojimi pooblastili, temveč prelagajo svojo odgovornost na druge instance,« ocenjuje partner v raziskovalni družbi Valicon Andraž Zorko.
Sodnik Mitja Deisinger je k sklepu ustavnega sodišča dal odklonilno ločeno mnenje, kjer je zapisal, da predsednik državnega zbora ni pooblaščen, da ugotovi zlorabo pravice do referenduma in ga prepreči, ampak lahko to stori le državni zbor. Ob tem je opozoril, da bo vsakokratni predsednik parlamenta ocenjeval zlorabo pravice do referenduma, kar ni zgolj formalno preverjanje pobude po zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi, temveč pomeni vsebinsko oceno. »Glede nedopustnosti referenduma zaradi zlorabe pravice do referenduma pa nimam pomislekov in se v tem delu strinjam z obrazložitvijo,« je poudaril Deisinger.
Sodnik Zobec o politično-pravnem terorizmu
Pritrdilno ločeno mnenje pa je k sklepu ustavnega sodišča dal sodnik Jan Zobec, kar je utemeljil s tem, da so bile omenjene pobude za zbiranje podpisov za razpis referenduma »očiten primer očitnosti zlorabe«. Kot je zapisal Zobec, je bil temeljni namen pobudnika, da z oteževanjem sprejetja med seboj nepovezanih zakonov doseže drugačno, za njegove člane ugodnejšo (privilegirano) ureditev dohodnine. Po Zobčevih navedbah je šlo v resnici za upor zoper za pobudnike neugodne posledice odločbe ustavnega sodišča, ki jih je izenačila z vsemi preostalimi v Sloveniji živečimi dohodninskimi zavezanci. »Da je šlo v obravnavanem primeru za grobo zgrešitev pravno zavarovanega interesa, cilja pravice, ter da je bilo razhajanje med sredstvom in ciljem popolno, je jasno vsakomur. Nič ne pretiravam, če rečem, da je tako početje politično-pravni terorizem,« je bil oster Zobec. Predsednik parlamenta je po njegovem mnenju torej opravil svojo ustavno dolžnost. Je pa Zobec poudaril, da mora zlorabo pravice do pobude za zbiranje podpisov predsednik DZ preprečiti samo, kadar je zloraba očitna.
Ustavni pravnik Igor Kaučič nam je včeraj dejal, da odločitev ustavnega sodišča vsebuje enake argumente, kot so jih pravni strokovnjaki zagovarjali v pogovorih pri predsedniku državnega zbora in pri predsedniku države. Govorili so o očitnosti zlorabe, o tem, da gre za zlorabo institucije v druge namene... »Sam s simpatijami sprejemam, da imajo ljudje pravico uporabiti različna sredstva civilne nepokorščine, ne smejo pa zlorabljati ustavnih institucij,« je dejal Kaučič.
Zadovoljstvu SMC sta se pridružili tudi SD in DeSUS
Predsednik parlamenta Milan Brglez je odločitve ustavnega sodišča vesel, žalosti pa ga, da sindikat delavcev migrantov ponovno vlaga referendumske pobude, »a tokrat bolj previdno«. V ponedeljek so namreč vložili še dve pobudi za začetek postopka za razpis referenduma: za zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka ter novelo zakona o dedovanju. Ker pa okoliščine, ki so spremljale vlaganje predhodnih referendumskih pobud sindikata, v primerjavi s sedanjima dvema niso povsem primerljive, bo Brglez tokrat določil rok za zbiranje podpisov. Ta bo začel teči 1. septembra. Predsednik parlamenta pa je sindikat delavcev migrantov včeraj pozval, naj preneha izigravati pravno državo in zlorabljati institut referenduma ter da ne postavlja svojih osebnih interesov pred delovanje države.
Zadovoljstvo nad odločitvijo ustavnega sodišča so včeraj izpostavili tudi v največji vladni stranki SMC, pridružili pa so se ji v obeh koalicijskih partnericah. Spomnimo, da so v DeSUS in SD ob Brglezovi odločitvi, da ne bo določil roka za zbiranje podpisov za razpis referendumov, sicer izpostavljali, da predsednik državnega zbora za svojo odločitev prevzema tako pravno kot politično odgovornost.
To, kar Cerar govori, je Brglez naredil
Po odločitvi sodišča, da je ravnal v skladu s svojimi pristojnostmi, Brglezu kakršne koli odgovornosti ne bo treba prevzemati, politični analitiki pa različno ocenjujejo, koliko političnega kapitala si je pridobil. Partner v raziskovalni družbi Valicon Andraž Zorko meni, da si je Brglez pridobil veliko kredibilnost, s katero je presegel delitev na leve in desne. Prihaja namreč z leve sredine, tako rekoč v celoti pa mu je pritrdilo ustavno sodišče, ki se mu pripisuje bolj desna orietiranost. Če bi SMC presodila, da Cerar ni najboljša izbira, da bi stavili nanj še na enih volitvah, ima po Zorkovem mnenju v Brglezu »krasnega aduta«, saj personificira to, kar Cerar ni: odločnost in odgovornost. »To, kar Cerar govori, je Brglez naredil,« dodaja.
Nasprotno politični analitik Bogdan Biščak meni, da SMC brez Cerarja nima nobene prihodnosti, s Cerarjem na čelu pa morda lahko ostane parlamentarna stranka, a z bistveno slabšim rezultatom, kot ga je dosegla pred dvema letoma. Po Biščakovem prepričanju si je Brglez z odločitvijo ustavnega sodišča znotraj parlamenta pridobil nekaj političnega kapitala in ga bodo njegovi nasprotniki težje rušili, nikakor pa si ni pridobil političnega kapitala med volilci. Odločitve ustavnega sodišča namreč niso tista točka, na kateri bi si bilo mogoče povečevati priljubljenost med ljudmi, prej nasprotno.
Meta Roglič
