Da migranti torej lažje uveljavijo svoje pravice, da se sploh zavedajo, katere pravice iz dela imajo, da po stečajih pridejo do nove zaposlitve, jim zdaj pomagajo tako imenovani zagovorniki. Slovenska filantropija in Zveza svobodnih sindikatov sta namreč pridobili 300.000 evrov večinoma evropskih sredstev, ki jih namenjata za svetovanje in informiranje delavcev migrantov in s tem vzpostavitev mreže zagovornikov, ki delavcem neposredno pomagajo.
V mrežo je trenutno vključenih 50 prostovoljcev. Zagovorniki so z informiranjem in svetovanjem pomagali že 2000 delavcem, delo z njimi pa do potankosti razkriva nehumane razmere, v katerih so se znašli.
Odjavljajo jih iz sistema zdravstvenega zavarovanja in odpuščajo med bolniško
Pred časom so tako pomagali delavcu migrantu, ki je bil odpuščen, ko je bil bolniško odsoten od dela. Ta delavec je preživel možgansko kap in uporablja zelo močna zdravila za blaženje posledic, a hkrati je z izgubo dela izgubil tudi pravico do zdravstvenega zavarovanja, zato so ga v bolnišnici odpustili iz rehabilitacije. Prav tako je izgubil dovoljenje za bivanje v Sloveniji in možnost bivanja v samskem domu. Nenadoma se je torej znašel v situaciji, ko ni imel več sredstev za preživljanje, čeprav je bivši delavec SCT in pričakuje več tisoč evrov odpravnin izplačanih iz stečajne mase in nekaj tisočakov neizplačanih plač. "Sploh ne vemo, kaj je jedel. Zdravila je jemal redno, za hrano pa preprosto ni imel denarja," razlaga Sonja Šarec iz Slovenske filantropije.
Zagovorniki so delavcu pomagali speljati vse birokratske postopke in pridobili novo dovoljenje za bivanje v Sloveniji, ga prijavili na drug naslov, mu zagotovili dostavo dnevnih brezplačnih toplih obrokov ter nekaj več kot 400 evrov mesečnega nadomestila za čas brezposelnosti. Ponovno je vključen v zdravstveno zavarovanje in s tem v rehabilitacijo. "A največji problem je njegovo zdravje, saj je 100-odstotni invalid, popolnoma nezmožen za delo. Ko je doživel možgansko kap, je vozil tovornjak, a mu je kljub vsemu uspelo zadržati vozilo na cesti, čeprav so zdravniki kasneje rekli, da je čudež, da je sploh preživel. Če bi z vozilom zletel s ceste, bi se kap obravnavala kot poškodba pri delu, zdaj pa se ne, zato tudi odškodnine ne more pričakovati," povzema Sonja Šarec.
Delodajalci brez strahu pred posledicami
To je le ena izmed tisočih zgodb o bridki usodi delavcev migrantov. Njihovi zagovorniki opažajo, da delodajalci delavce pogosto odjavljajo iz sistema zdravstvenega zavarovanja celo za nazaj, jim ne plačujejo regresov in ostalih nadomestil, manipulirajo z njimi, da bi jih lahko čim bolj izkoristili in jih silijo v delo v času bolniške ter jih zavajajo z visokimi najemninami za samske domove. "Včasih misliš, da si del kriminalističnega scenarija," opisuje Šarčeva. Zagovorniki jim pomagajo denimo najti nastanitev, za katero plačujejo manj kot za samski dom, in vložiti izredno odpoved delovnega razmerja, ko delodajalci ne izplačujejo plač redno ter pomagajo skozi vse faze postopka ter jih prijavijo na Zavod RS za zaposlovanje.
Čeprav pomagajo mnogim, pa opažajo, da so velikokrat nemočni proti sistemu in zakonodaji, ki že v osnovi delavce postavlja v neenakopraven položaj. "Prav zato pričakujemo določene sistemske spremembe, predvsem v povezavi z zdravstvenim zavarovanjem. Alarmantno je namreč to, da lahko delodajalec delavce odjavi iz sistema socialnega zavarovanja, kakor se mu zljubi," poudarja Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov. Poleg tega pričakujejo tudi spremembe v delovanju nadzornih organov in njihovo aktivno vključevanje v reševanje problemov delavcev migrantov. Mimogrede, kazen za delodajalca, ki ne plačuje delavcem, znaša od 700 do 2000 evrov, kar je po mnenju zagovornikov tako malo, da se delodajalcu celo splača tvegati.
