Primer Marifarm je učbeniška zgodba o tem, kako zmore kombinacija zgrešenih političnih in poslovodskih odločitev zavoziti naložbo celo v načeloma tako donosni panogi, kakršna je farmacevtska industrija. Če tovarne zdravil po svetu ustvarjajo visoke dobičke, je za mariborsko že več let značilno, da komaj spraska denar za plače, pogoje za insolventnost družbe pa je tovarna izpolnila že davnega maja 2014.
Zaposleni v Marifarmu so se zdaj morali sprijazniti s dejstvom, da bodo 1. avgusta šli na kolektivni dopust brez regresa, čeprav bi jim ga moral delodajalec v skladu z zakonom nakazati najkasneje do konca junija. Izplačilo so onemogočile likvidnostne težave, je razložila direktorica Marifarma Romana Fišer. Kolektiv je nekoliko potolažila s tem, da so v ponedeljek prejeli junijsko plačo. V preteklih mesecih so jo namreč dobili po delih in z zamudo.
Zaposleni naj bi regres prejeli šele zatem, ko bo družba dobila novega lastnika. Za stoodstotni poslovni delež Marifarma naj bi se po neuradnih informacijah zanimala Advinia Health Care iz Londona in ukrajinski Arterium, ki naj bi oddala zavezujoči ponudbi za odkup 17-milijonskih terjatev NKBM. »Stoodstotno sem prepričana, da se bodo postopki uspešno izpeljali,« je optimistična Fišerjeva.
Tovarna na Teznem naj bi postala mejnik v farmacevtski dejavnosti Mariborskih lekarn, je ob odprtju junija 2009 napovedal tedanji direktor Milan Pukšič. Še v istem letu naj bi začeli proizvajati tablete, mazila in druge farmacevtske izdelke, pri čemer naj bi za ugledno farmacevtsko podjetje proizvajali in pakirali od deset do petnajst (generičnih) zdravil.
Farmacevtska tovarna brez zdravil in razvoja
Projekt mariborske mestne politike pod vodstvom župana Franca Kanglerja nikoli ni udejanjil teh napovedi. Marifarm je od svojega odprtja tovarna zdravil, v kateri nikoli niso proizvajali zdravil, saj nima niti razvojnega oddelka. Njegovi osnovni dejavnosti sta pakiranje zdravil drugih proizvajalcev in izdelava galenskih, kozmetičnih in prehrambnih izdelkov.
Vendar obseg teh poslov ni nikoli zagotavljal preživetja, med drugim zato ne, ker so lastniki in uprava narobe financirali 36 milijonov evrov vredno naložbo. Namesto da bi Mariborske lekarne leta 2009 prodale delnice Krke, ki so jih imele v lasti, so raje najele za 28 milijonov evrov dolgoročnih in kratkoročnih bančnih posojil, ki so jih zavarovale z zastavo 225.000 delnic Krke v vrednosti okoli 23 milijonov evrov. Ti vrednostni papirji (del jih je Marifarm prodal leta 2011 in izkupiček namenil za financiranje tekočega poslovanja) so v letih zatem izgubili skoraj polovico vrednosti.
Vodstva, ki so nasledila Pukšiča, so vztrajno iskala strateške partnerje, ki bi rešili nasedlo naložbo. Najprej je bilo govora o nemškem podjetju Uniontrust, ki pa v posel ni želel vložiti lastnega kapitala. Vodstvo Marifarma je zatem podpisalo memorandum o sodelovanju z indijskim podjetjem Medicamen Biotech LTD. A tudi posel z Indijci se je razblinil kot milni mehurček.
Letos so si v Mariborskih lekarnah in njenih občinskih lastnicah obetali rešitev s prodajo Marifarma slovensko-italijanskemu »nabiralniku« Labiofam Europe. Podjetje brez omembe vrednega kapitala je obljubljalo 1,73 milijona evrov kupnine, z 10 milijoni evrov pa naj bi še odkupilo 18-milijonski dolg Marifarma do NKBM. Resnost svoje zavezujoče ponudbe je podjetje podkrepilo s vplačilom 100.000 evrov are. Vendar je tudi ta posel propadel.
Ustanoviteljice lekarn so se konec maja seznanile z insolventnostjo družbe, Marifarm naj bi beležil kar 8,5 milijona evrov negativnega kapitala. Svet ustanoviteljic, v katerem sedijo župani občin lastnic Mariborskih lekarn, je konec junija sprejel najmanj slabo med slabimi rešitvami in preprečil stečaj s tem, da je Marifarm lastniško prepustil NKBM, s čimer so občine izgubile več kot 42 milijonov evrov premoženja, ki so ga v preteklih letih vložile v farmacevtski projekt.
Banka je lastnica, banka ni lastnica
Tri tedne po lastniškem vstopu banke se ni zgodilo ničesar. NKBM se niti ni vpisala v uradne evidence kot nova družbenica Marifarma. To so uradno še zmeraj Mariborske lekarne. Zdaj se je izkazalo, da se junijske napovedi sploh ne bodo uresničile, oziroma je bila javnost zavedena z napovedjo, da banka lastniško vstopa v Marifarm.
»NKBM ni lastnica Marifarma, temveč je formalnopravno še vedno upnica,« so nam povedali v banki. Iz odgovora je mogoče sklepati, da se pogajajo zgolj še z enim interesentom, ki je na javnem razpisu oddal zavezujočo ponudbo za odkup terjatev družbe Marifarm. Podrobnosti ne razkrivajo. Takšno razpletanje dogodkov povzroča nemir med 98 Marifarmovimi zaposlenimi. Slišali so namreč neuradno napoved, da naj bi jim julijsko plačo in regres izplačal nov lastnik. Banka namreč tega denarja ne namerava zagotoviti. Rešilna sprememba lastnika se bo torej morala udejanjiti do konca meseca. Če prodaja znova propade, sledi prisilna poravnava ali stečaj.
