Kolesarstvo je ena od pionirskih, bazičnih in najbolj razširjenih panog v olimpijski družini. Je ena od osmih panog s prvih iger moderne dobe leta 1896 v Atenah, kjer so se pomerili v šestih disciplinah. Kolesarstvo je ena od petih športnih panog, ki so bile vselej v olimpijski druščini. Po številu udeležencev je peta panoga za atletiko, plavanjem, veslanjem in nogometom. Cestna dirka in sprint na dirkališču, ki so ga posebej za ta namen (in tenis) zgradili že pred 120 leti, sta večni disciplini.
Od Slovencev na velodromu le Bojan Ropret
Cestna dirka (pred 120 leti od Aten do Marathona in nazaj) ima daleč največji prestiž in velja kot eden vrhuncev iger običajno že dan po odprtju največjega športnega spektakla. Tako bo tudi letos v Riu. Discipline na dirkališču so se spreminjale. Zaradi pomanjkanja infrastrukture je doslej na velodromu od Slovencev nastopil le Bojan Ropret leta 1984 v Los Angelesu na 4000 metrov (21.), kar pa je bil zanj le dodatek k cestni preizkušnji, kjer je s sedmim mestom dosegel enega zgodovinskih dosežkov v tej disciplini. Poleg Janeza Žirovnika (osmo mesto v Rimu leta 1960) je mejnik v Atenah leta 2004 s petim mestom postavil Andrej Hauptman. V Londonu sta doslej prej omenjene uvrstitve slovenskih kolesarjev med deseterico dopolnila le še Jani Brajkovič z desetim mestom v vožnji na čas in gorska kolesarka Tanja Žakelj v olimpijskem krosu prav tako z desetim mestom. Slovenska olimpijska kolajna je za kolesarstvo še vedno neizpolnjena želja. Ni nemogoče, da bi se uresničila ravno v Riu.
Čeprav je v kolesarstvu na igrah doslej nastopilo več kot 5000 športnikov, med njimi ni bilo veliko slovenskih predstavnikov. Doslej je vzdušje iger doživelo le 31 Slovencev in štiri Slovenke, od tega 18 od 226 športnikov v času samostojne Slovenije. Pionir kolesarskih nastopov je Josip Kosmatin (leta 1924 v Parizu), sledi Josip Šolar (leta 1928 v Amsterdamu). Iz pionirske dobe je najzanimivejše leto 1936. Franc Abulnar je tistega leta kot prvi Slovenec nastopil na dirki Tour de France, a logistično in tudi administrativno ob Francu Gartnerju, Ivanu Valantu, Avgustu Proseniku, kolesarju, rojenem na Obrežju, ni prišel v poštev tudi za pot v Berlin. Število slovenskih kolesarskih olimpijcev kaže, kakšna posebna čast je Slovenijo zastopati v tej športni panogi. Tega se še kako dobro zavedajo tudi Simon Špilak, ki je igre že doživel v Pekingu, Primož Roglič, Jan Polanc in Matej Mohorič. Polona Batagelj in Tanja Žakelj sta že sodelovali v Londonu.
Na cestni dirki več kot 40 km strmih klancev
Cestna dirka velja za eno najzahtevnejših vztrajnostnih preizkušenj iger. Dolga bo kar 256 kilometrov, s 40 kilometri strmih klancev, tudi tlakovanimi odseki, zato vse reprezentance v Rio pošiljajo odlične hribolazce. Tudi selektor Gorazd Štangelj je izbral reprezentanco v tej smeri. Vsaj kolesarski navdušenci bodo zagotovo velikokrat slišali za vzpona Canoas in Vista Chinesa. Tudi ženska cestna dirka s Primorko bo na sporedu devetič (130 kilometrov), nemara bo ena najzahtevnejših moderne dobe. Polona Batagelj pa želi preseči 21. mesto v Londonu. »Pri 180 udarcih na minuto srčnega utripa je težko biti pameten,« je kolesarska resnica Andreja Hauptmana, izrečena prav v luči pripovedovanja razpleta olimpijske preizkušnje v Atenah, ki jo je navezal na razmišljanje v odločilnih trenutkih boja za kolajne.
Tudi 53 kilometrov dolga preizkušnja na čas (na sporedu bo 10. avgusta) s Primožem Rogličem ima vmes štiri krajše, a zahtevne vzpetine, kar favorizira boljše hribolazce med specialiste ure resnice. Tak tip je tudi nekdanji skakalec iz Strahovelj. Temperature v okolici Ria bodo bolj spomladanske, vročina ne bo problem. Torej podnebje tudi za Simona Špilaka, ki se vročine še posebno izogiba. Za kolesarje so še največje tegobe pri logistiki, saj kolesarji za trening potrebujejo ceste, to pa v okolici Ria pomeni problem. Po Štangljevih zagotovilih so logistično pripravljeni. Ko so Primoža Rogliča vprašali o virusu zika, je hudomušno pripomnil: »Nič ne vem o tem. Ne bo me ustavil. Se bom pa ovil v celofan in dirkal.«
Gorsko kolesarstvo ima krajšo tradicijo
Od leta 1996 je na sporedu iger tudi gorskokolesarski olimpijski kros, okoli uro in pol dolga dirka po stezicah razgibanih terenov. Še pred dobrim letom je kazalo, da bo to ena od paradnih disciplin slovenskega športa v Riu. Deseto mesto Tanje Žakelj v Londonu je bil del astronomskega vzpona kolesarke iz Ledin, ki je v sezoni 2013 slavila v skupnem seštevku svetovnega pokala in bila naslednjo sezono tretja. Temu je dodala tudi dva zaporedna naslova evropske prvakinje, le na SP je s četrtim mestom ostala brez kolajne. Lanska in letošnja sezona ji ne uspevata tako briljantno, toda 27-letna kolesarka slovenske profesionalne ekipe UniorTools velja za tekmovalko za velike in pomembne preizkušnje, kar je skozi kariero že mnogokrat dokazala. Tudi letošnje sedmo mesto na evropskem prvenstvu na Švedskem je dokaz, da je lahko Tanja Žakelj v najpomembnejših dneh konkurenčna tudi najboljšim. Po drugi plati bo lahko razbremenjena zunanjega pritiska, kar za vrhunec štiriletnega cikla ni nepomembno.
