Slovenska atletska reprezentanca je bila v 21. stoletju vselej najštevilnejša med individualnimi olimpijskimi panogami. S številom nastopajočih atletov na največji športni prireditvi atletika kot športna panoga dokazuje, da je kraljica športa tudi v Sloveniji. Mednarodne norme so bile vedno postavljene zelo visoko. Še posebno pred bližajočimi se olimpijskimi igrami, v katerih je Mednarodna atletska organizacija (Iaaf) ukinila norme B ter v vsaki disciplini posebej uvedla enotne norme. Te so v nekaterih disciplinah izredno težko dosegljive. Zaradi tega dejstva v Riu de Janeiru ne bo nastopilo nekaj atletov, ki so v preteklosti krojili slovenske atletske uspehe. Naj omenimo metalca kopja Matijo Kranjca, skakalko troskoka Snežano Vukmirović in sprinterko na nizkih ovirah Marino Tomić.

Kljub temu bo slovenska atletska reprezentanca tudi v Braziliji najštevilnejša. Štela bo deset članov, med njimi pa so številni debitanti. Slovenska atletika ima namreč generacijo, od katere se največje uspehe pričakuje na prihodnjih dveh olimpijskih igrah. Razveseljivo je, da upi slovenske atletike na največjih tekmovanjih dokazujejo, da jih bolj kot nabiranje izkušenj zanimajo vrhunski rezultati. Najbolj svež dokaz je nedavno končano evropsko prvenstvo v Amsterdamu, kjer so se Slovenci uvrstili v sedem finalov in po zaslugi skakalca ob palici Roberta Rennerja po desetih letih evropske suše osvojili tudi kolajno.

Sladki mejniki sedanjosti

V kratki slovenski športni zgodovini sodi atletika med slovenske olimpijske športe z največ trofejami. Največ zaslug ima Primož Kozmus, ki je pred osmimi leti v Pekingu postal olimpijski prvak v metu kladiva, pred štirimi leti pa je osvojil bronasto kolajno. Brežičanu se ni uresničila želja, da bi v Riu de Janeiru naskakoval svojo tretjo olimpijsko kolajno. Lani je namreč končal športno pot, saj so poškodbe preveč vplivale na vadbeni proces, da bi se lahko vnovič pripravil do metov čez 80 metrov. Jolanda Čeplak z bronasto kolajno na 800 m v Atenah leta 2004 in Brigita Bukovec s srebrno na 100 m z ovirami leta 1996 v Atlanti sta poleg Kozmusa poskrbeli, da se slovenska atletika z zadnjih petih olimpijskih iger le iz Sydneyja leta 2000 ni vrnila s kolajno. Obdobje, v katerem živimo, je torej z vidika atletskih uspehov najuspešnejše in najslajše doslej.

Se lahko niz osvajanja kolajn podaljša v Riu? Pogled na najboljše rezultate posameznikov v posamezni disciplini kaže, da kolajne realno ne gre pričakovati. Še največ možnosti na papirju naj bi imela metalka kopja Martina Ratej, ki pa se doslej še nikoli z velikega tekmovanja ni vrnila z odličjem. Konjičanka je tekmovalka za odmevne dosežke na velikih mitingih ter dobre na velikih prvenstvih, ne pa za najvišje uvrstitve. Če bi ji podvig uspel v jeseni aktivne športne poti, bi bilo to veliko presenečenje. Drugi slovenski atleti se lahko potegujejo za kakšno finalno uvrstitev, olimpijske kolajne pa bodo lahko dosegali najprej v Tokiu leta 2020.

Kevo napoveduje dva finala

Vodja slovenske atletske olimpijske reprezentance bo Vladimir Kevo, ki je letos postal tudi šef stroke. Brežičan je kot trener okusil slast ob osvojitvi zlate olimpijske kolajne Primoža Kozmusa. Pred odhodom v Brazilijo pravi: »Glede na kakovost atletske odprave verjamem, da se lahko uvrstimo v dva finala. Za takšen dosežek ima največ možnosti Martina Ratej, za njo pa še Robert Renner, Tina Šutej in Maruša Černjul. Verjamem, da se lahko v polfinale uvrstita tudi sprinterja Maja Mihalinec in Luka Janežič.« Keva veseli, da mlada generacija slovenskih atletov na velikih tekmovanjih dokazuje, da jo zanimajo vrhunski rezultati. »Prihodnost slovenske atletike je v športnikih, ki so trenutno stari okoli 20 let. Dobro se zavedam, da na prvih olimpijskih igrah atlet težko doseže vrhunski rezultat, kaj šele kolajno. Verjamem pa, da bo že na naslednjih olimpijskih igrah v Tokiu zgodba drugačna, da ne bomo napovedovali le uvrstitev v finale, temveč se bomo spogledovali s kakšno kolajno,« visoke cilje slovenske atletske prihodnosti napoveduje Vladimir Kevo.

,

Največji atletski olimpijski uspehi

Dnevnik

PODATKI

Jolanda Čeplak

Marija Šestak

Primož Kozmus

Brigita Bukovec

Brigita Langerholc

met kladiva

100 m ovire

800 m

800 m

troskok

3

4

1

2

2

6

6

PEKING

2008

LONDON

2012

ATENE

2004

PEKING

2008

ATLANTA

1996

ATENE

2004

SYDNEY

2000