Eden takšnih je tudi model XF, poleg volva S90 tako rekoč edini tekmec audija A6, BMW serije 5 in mercedesa razreda E. Od teh se sicer že po tradiciji najbolj razlikuje po tem, da več stavi na športnost, kar je oblikovno vidno že na prvi pogled, še bolj pa, ko se usedemo za volan. Čeprav gre za avto zajetnih mer, ki v dolžino meri kar 4,95 metra, je občutek v njem športno utesnjen, voznik pa sedi zelo nizko – če bi malce pretiravali, bi rekli, da občutek že spominja na tistega v bolidu. A je udobje kljub temu na najvišji ravni, sedeži so odlični, bo pa voznike, višje od slabih 190 centimetrov, zmotilo, da se bodo z glavo dotikali stropa. Podobna zgodba se ponovi tudi na zadnjih sedežih, ki so spet, kot se tudi spodobi, izjemno udobni, ob medosni razdalji 2,96 metra je na njih za noge več kot dovolj prostora, bo pa za višje spet dokaj hitro zmanjkalo prostora za glavo. Jah, davek atraktivni obliki je pač treba plačati, čeprav resnično le višjim od omenjene višine. Edino, kar se pri tem avtu nekako ne sklada s splošno športno usmeritvijo, je tako voznikovo delovno okolje. Tega bi namreč označili za elegantno prestižnega. Materiali in občutek kakovosti so na najvišji ravni, ergonomsko je vse, kot mora biti, armaturna plošča je prečiščena odvečnih stikal in enostavna za uporabo... Skratka, vse je na ravni najboljših, je pa res, da pač nekoliko drugačno.
Testni XF je imel pod motornim pokrovom 180 konjev (132 kilovatov) močan 2-litrski dizelski motor, kar se za tovrstni avto morda ne sliši ravno veliko, a je več kot dovolj, da tudi dinamičnim voznikom ponudi ogromno užitkov ob morebitni športni vožnji, sploh ob dejstvu, da se omenjena moč ob asistenci odličnega 8-stopenjskega samodejnega menjalnika prenaša na zadnji kolesni par. Moči avtomobilu zlepa ne bo zmanjkalo, odločno bo pospešil tudi, ko boste že konkretno prekoračili najvišjo dovoljeno hitrost. Mimogrede: do stotice z mesta pospeši v 8,1 sekunde. Skratka, pri dinamični vožnji se še enkrat potrdi jaguarjeva športna nrav, kljub nekaterim izletom na elegantno in udobno stran je izredno suveren tudi pri dinamični vožnji skozi ovinke, vseeno pa ga s to konjenico niti slučajno ne bi mogli označiti za kakega brutalneža. Si pa z lahkoto predstavljamo, da je ob dodatnih nekaj deset ali sto konjih lahko tudi takšen.
Ker XF vseeno kliče po malce odločnejši vožnji, nam je med našim druženjem popil 7,8 litra dizelskega goriva na 100 kilometrov, kar je bilo tudi v mejah pričakovanega. Kot tudi cena – z opremo prestige XF stane 49.600 evrov, a lahko tudi tu potegnemo vzporednice z omenjeno nemško trojico. Ogromno varnostnih in pripomočkov za udobje je namreč na voljo za (ne poceni) doplačilo, tako da se cena hitro dvigne za 10, 20 ali tudi več tisoč evrov.
