Malo po tistem, ko je 59-letna Theresa May prvič prišla v Downing street 10 kot druga premierka v britanski zgodovini, se je začelo korakanje pred nešteto televizijskimi kamerami znanih politikov v Downing street 10. Povabljeni so vedeli, da so ostali ministri, ne nujno na istih položajih, ali postali ministri nove vlade. Nepovabljeni so vedeli, da so ob službo. Eden od prvih ministrov, ki je odletel s položaja, je bil nekdanji Cameronov »kronski princ«, finančni minister George Osborne. Ker je poosebljal šestletno varčevalno politiko, s katero je Cameronova vlada dosegla malo drugega kot bogatenje bogatih in povečanje revščine ter razcvet bank z brezplačno hrano. Za novega finančnega ministra je Mayeva imenovala dosedanjega zunanjega ministra Philipa Hammonda. Ko se je po presenetljivem prihodu Borisa Johnsona v Downing street 10 začelo govoriti, da ga je imenovala za novega zunanjega ministra, so vsi mislili, da gre za šalo. Ne samo zato, ker je bil Johnson neuradni brexitski general, ki je po zmagi strahopetno pobegnil z bojišča, ali zato, ker je v javnosti pogosto spominjal na… klovna. Kot londonski župan in časopisni kolumnist je s svojo nediplomatskostjo spominjal na… Jeremyja Clarksona. Užalil je vrsto držav, narodov in znanih politikov. O verjetni prihodnji predsednici ZDA Hilary Clinton je na primer napisal, da je »poblajhana blondinka z našobljenimi ustnicami, ki bulji vate z jeklenimi modrimi očmi – kot sadistična medicinska sestra v umobolnici«.
Po brexitskem izidu referenduma, pred katerim je bila v proevropski kampanji povsem neopazna, je Mayeva zelo pohitela z izjavo: brexit je brexit, kot premierka pa je na nov ministrski položaj za brexitske zadeve imenovala hudega desničarja in evroskeptičnega veterana Davida Davisa. Obenem je ukazala, naj mu najdejo primerno poslopje za novo ministrstvo.
Na podlagi dosedanje sestave vlade je mogoče reči, da je Mayeva, ki naj bi bila sredinska konservativka, sestavila precej desničarsko vlado. V prvem premierskem govoru ni zvenela ne kot nova železna lady Margaret Thatcher, ne kot britanska Angela Merkel, s katerima jo mnogi poskušajo primerjati. Prej je zvenela kot brexitska torijska mati Tereza, ki se odziva na žalostno resnico, da še nikoli v britanski zgodovini ni tako malo ljudi imelo tako veliko in tako veliko ljudi tako malo. Mayeva pravi, da bo vse to spremenila in popravila vse krivice v družbi. Pravi tudi, da bo združila Britanijo. Problem je, da ji malokdo od tistih, ki so jim te besede namenjene, verjame. Po referendumu o EU, ki ga je brexitski tabor dobili z lažmi, Britanci politikom še manj zaupajo. Posebno zaradi najbolj neverjetnega odgovora tistim, ki se pritožujejo, ker so nasedli lažem in glasovali za brexit: »Kaj se pritožujete, saj dobro veste, da politiki lažejo!«
