Seveda Mramor ne odhaja zaradi Luke Koper; kot razlog za svoj odstop je navedel osebne razloge. Ob tem se že pojavljajo najrazličnejša ugibanja, kaj bi se lahko skrivalo za to obrazložitvijo. Med njimi so zdravstvene težave pa tudi, da gre za pravočasni odhod s potapljajoče se ladje. A ob tem ne gre spregledati, da Mramor vsaj doslej ni bil človek, ki bi bežal, temveč je zgodbe zaključeval.
Mnogi v koalicijskih vrstah so se ob slovesu finančnega ministra oddahnili. Najbolj neposredno je to izrazil vodja poslancev stranke upokojencev Franc Jurša: »V DeSUS si želimo, da bi imel novi finančni minister več političnega posluha kot Mramor, ki je sicer strokovnjak na svojem področju, a trd pogajalec.« Prvo preračunavanje, za katere projekte bi imel lahko novi finančni minister več »političnega posluha«, se je tako že začelo.
Premier Miro Cerar je na novinarski konferenci, na kateri je oznanil Mramorjev odstop, deloval zelo umirjeno. Razlogov za to je lahko več. Prvi je, da je za odločitev finančnega ministra vedel že nekaj tednov in se je na novo dejanje v postopni rekonstrukciji svoje vlade pripravil. Drugi mogoči razlog je premierjevo spoznanje, da mu je zaščita Mramorja ob razkritju izplačevanja nadomestil za stalno pripravljenost škodovala bolj, kot je pričakoval, in si torej poskuša povrniti nekaj izgubljene kredibilnosti. Tretji razlog je mogoče iskati v razmišljanju, ki v SMC ni osamljeno. To pa je, da je bil nepopustljivi finančni minister za konsolidacijo javnih financ v prvi polovici mandata sicer dobra izbira, da pa njegova nesposobnost za timsko delo in njegovo zaostrovanje tudi pri nepomembnih vprašanjih vnašata dodaten nemir v že tako razgrete koalicijske odnose. Prav tako je v SMC mogoče slišati, da bo morala stranka v predvolilnem obdobju, če noče biti popoln poraženec volitev, pokazati »bolj razumevajoč in človeški obraz« tudi na finančnem področju. Pri tem ne gre spregledati, da je pomemben del volilcev SMC pred dvema letoma izhajal iz javnega sektorja.
Odhod Mramorja seveda ne pomeni, da je pred vrati padec vlade oziroma da so na obzorju predčasne volitve: koalicija ima še vedno 52 poslancev in tako v DeSUS kot pri Socialnih demokratih so hiteli zatrjevati, da so še kako stabilen koalicijski partner. Dejstvo pa je, da je Mramor tako rekoč edini član sedanje vlade, ki mu nestrokovnosti ni nihče očital. Pa tudi da je član vlade, ki je do afere z nezakonito izplačanimi dodatki za stalno pripravljenost imel izjemno avtoriteto. Po prepričanju mnogih celo večjo kot premier Miro Cerar. Z Mramorjevim odhodom torej aktualna ministrska ekipa izgublja enega svojih najmočnejših členov.
