Nekdanji slovenski veleposlanik v Parizu Janez Šumrada je pravnomočno izgubil tožbo proti naši časopisni hiši. Višji sodniki so namreč zavrnili njegovo pritožbo na sodbo okrajnega sodišča, ki je zavrnilo njegovo zahtevo po izplačilu 10.000 evrov odškodnine zaradi blatenja časti in dobrega imena.
Šumrado je zmotil v letu 2012 objavljen članek novinark Mete Roglič in Miče Vipotnik o domnevnih nepravilnostih pri porabi sredstev na veleposlaništvu v Franciji med letoma 2006 in 2010. Med drugim sta zapisali, da je bila proti takratnemu veleposlaniku zaradi tega vložena kazenska ovadba zaradi poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja ter da naj bi proračun oškodoval za 350.000 evrov. Po naših informacijah naj bi si iz proračunskih sredstev kupil stanovanje v Parizu, je še pisalo v članku oziroma da je v »diplomatskih krogih mogoče slišati, da naj bi za nakup stanovanja trošil denar, namenjen za najemnino rezidence, opozarjajo pa tudi na enormne zneske, ki mu jih je ministrstvo odobrilo za reprezentanco«.
Sodišče nekritično verjame
Šumrada je oporekal, češ da so ga res ovadili, a zaradi kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja, in da je bila ovadba pozneje zavržena. Glede stanovanja je zatrdil, da ga ni kupil on, pač pa žena in da novinarki tega in drugih navedb pri njem sploh nista preverili. Poročanje da je bilo senzacionalistično, polno izmišljenih dejstev, ki niso temeljila na nobenem uradnem dokumentu ali uradni izjavi kake institucije. Predložen ni bil niti en materialni dokaz, na podlagi katerega bi bilo mogoče utemeljeno in brez vsakršnega dvoma zaključiti, da sta v času objave lahko objektivno utemeljeno verjeli v resničnost zapisanega, sta zapisala Šumrada oziroma njegov pooblaščenec, odvetnik Andrej Razdrih. In tudi, da sta si novinarki vire iz diplomatskih vrst preprosto izmislili, sodišče pa jima nekritično verjame.
Višji sodniki se s temi navedbami niso strinjali. Kot so zapisali, je bila v času objave zoper Šumrado dejansko vložena kazenska ovadba v zvezi s finančnim poslovanjem veleposlaništva. Iz članka je razvidno, da gre za domnevne in ne za že ugotovljene finančne nepravilnosti, pisanje o tej temi pa je brez dvoma v javnem interesu, so ocenili.
Ni treba čakati na pravnomočno sodbo
Sodišče je na podlagi dokumentov ugotovilo, da je ovadba temeljila na ugotovitvah inšpekcijskega nadzora, ki je pokazal nepravilnosti pri porabi sredstev za reprezentanco in za najem rezidence ter pri zaposlovanju. Kot so izračunali, so od leta 2006 do 2009 na primer za reprezentanco porabili 51.800 evrov preveč, od leta 2006 do 2010 pa limit za najem rezidence z garažo vred presegli za 85.800 evrov. Šumrado so sumili več kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic, očitali so mu, da je povzročil za okoli 245.000 evrov škode. Podrobnosti nadzora novinarki takrat nista vedeli, od uradnih institucij jih nista mogli pridobiti. Sta pa dobili določene podatke prek svojih virov na ministrstvu in si jih nista izmislili, je zapisano v sodbi. Prav tako tudi ni izmišljotina izpoved Rogličeve, da je stopila v stik s tožnikom in ga prosila za izjavo, a na vprašanja ni hotel odgovarjati. Tako da sta pri pridobivanju informacij pokazali vso potrebno skrbnost, je ocenilo sodišče.
Če nista povsem pravilno navedli, katerih kaznivih dejanj je osumljen, po mnenju sodnikov ni bistveno, dejstvo je, da članek povprečnemu bralcu sporoča, da je ministrstvo Šumrado prijavilo policiji in da gre za sum nedovoljene porabe proračunskega denarja. Prav tako ni odločilno, da je bila ovadba po objavi članka zavržena – dopustno je namreč poročanje o vloženi ovadbi in ne šele o pravnomočni sodbi, je zapisano v sodbi. In na koncu tudi, da novinar ne more biti objektiven in da to, kar vidi in piše, vidi in piše iz določenega, lastnega zornega kota. »Svet interpretira in ga ne zrcali,« so poudarili višji sodniki.
