Vsem je moral pojasnjevati
Povod za tožbo je bil maja 2012 objavljeni članek novinark Mete Roglič in Miče Vipotnik z naslovom Janez Šumrada, nekdanji veleposlanik v Parizu, ovaden. Nanašal se je na domnevne nepravilnosti pri porabi sredstev na veleposlaništvu v Franciji med letoma 2006 in 2010, ko ga je vodil Šumrada. Tožnika so najbolj zbodle navedbe, da je bila proti njemu vložena ovadba zaradi več kaznivih dejanj poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja. Pa še, da naj bi proračun oškodoval za 350.000 evrov in da si je »po naših informacijah iz proračunskih sredstev nabavil stanovanje v Parizu«. Tožbo je vložil tudi zaradi stavka, da je »v diplomatskih krogih mogoče slišati, da naj bi za nakup stanovanja trošil denar, namenjen za najemnino rezidence, opozarjajo pa tudi na enormne zneske, ki mu jih je ministrstvo odobrilo za reprezentanco«.
Šumrada je v tožbi zapisal, da so vsi očitki glede nakupa stanovanja in z njim povezane poneverbe v višini 350.000 evrov neutemeljeni in lažni. V odgovoru, Dnevnik ga je objavil nekaj dni po spornem članku, je navedel, da je zunanje ministrstvo res opravilo notranji nadzor in ugotovilo določene pomanjkljivosti pri plačevanju dela in nadur na veleposlaništvu, a ne pri njem. Pariško stanovanje pa je kupila njegova žena, in to v celoti iz svojih dohodkov.
Po Šumradovem mnenju povprečen bralec lahko iz članka sklepa, da je očitana poneverba že potrjena. Sicer pa, kot je zapisal, namen članka ni bilo opozarjanje na nepravilnosti pri delovanju zunanjega ministrstva in njegovih funkcionarjev, pač pa medijsko-politični obračun z njim kot članom SDS. Močno je posegel v njegovo čast in dobro ime ter osebno dostojanstvo, trpel je duševne bolečine, saj je moral vsem pojasnjevati, za kaj v resnici gre. Primerna odškodnina za povzročeno nepremoženjsko škodo je torej po njegovi oceni 10 tisočakov.
Ni želel odgovarjati na vprašanja
Dnevnik, nasprotno, odgovarja, da sta Rogličeva in Vipotnikova ravnali v skladu s pravili novinarske stroke in etike. Pisali sta na podlagi uradnih podatkov zunanjega in notranjega ministrstva ter policije, ki je potrdila informacijo o vloženi kazenski ovadbi, po drugi strani pa tudi neuradnih informacij svojih virov. V članku je jasno navedeno, kdaj gre za uradne podatke in kdaj ne – glede suma poneverbe v višini 350.000 evrov in nakupa stanovanja sta opozorili, da gre za neuradne informacije. Ugotovitve internega nadzora zunanjega ministrstva sta preverjali tudi pri drugih veleposlanikih. Vsi po vrsti so se zgražali nad delom tožnika in opozarjali, da prekoračitve odobrene porabe pomenijo veliko odstopanje od običajne prakse delovanja veleposlaništev, piše v odgovoru na tožbo. Vse skupaj sta poskušali preveriti tudi pri Šumradi, ki pa na konkretna vprašanja ni želel odgovarjati, ampak jima je zagrozil s sodiščem.
Šumradov odvetnik Andrej Razdrih je včeraj v sodni spis vložil sklep o zavrženju kazenske ovadbe, tožilstvo ga je izdalo konec lanskega maja. Po njegovih besedah iz odločbe izhaja, da proti njegovemu klientu nikoli ni bila vložena ovadba zaradi stanovanja v Parizu, ki bi ga kupil z denarjem, namenjenim delovanju veleposlaništva. Razdrih je še dejal, da sta v identični pravdi Šumrade proti reviji Mladina stranki sklenili sodno poravnavo. Mladina je svoje izjave o tožniku preklicala in se mu opravičila.
Odvetniška družba Zdolšek, ki zastopa Dnevnik, je dobila 15-dnevni rok, da odgovori na te navedbe, Razdrih pa bo v tem času odgovoril na pripravljalno vlogo nasprotne strani.
