Včasih se jim sicer zdi, da občani kar pozabijo, da za njihovo varnost skrbijo tudi prostovoljne službe. A tega jim ne zamerijo, saj je ob njihovem posredovanju – pa če gre za zahtevno gašenje požara ali zgolj reševanje laboda, ki je zašel v grmovje – hvaležnost tisto neprecenljivo plačilo, ki ga dobi vsak prostovoljni gasilec.
PGD Ptuj je bilo ustanovljeno 3. marca 1870, ko se je na ustanovnem občnem zboru zbralo 34 članov. Da je do tega prišlo, sta zaslužna pionirja ptujskega gasilstva Franc Wibmer in Leopold Belan. Septembra 1869 sta se namreč udeležila vseavstrijskega gasilskega dneva v Celovcu, kjer sta se seznanila z modernimi gasilskimi tehnikami in organizacijo, doma pa sta še istega leta osnovala pripravljalni odbor za ustanovitev društva.
Po 200 intervencij na leto
PGD Ptuj je organizirano kot gasilska enota 4. kategorije in opravlja naloge gašenja in reševanja ter pomoči kot osrednja enota na območju mestne občine Ptuj, ki šteje skupno čez osemnajst tisoč prebivalcev. Od leta 1993 opravljajo naloge gasilske enote širšega pomena na celotnem območju spodnjega Podravja. V PGD Ptuj so lani opravili 178 intervencij, od tega jih je bilo za potrebe GEPŠ 98. Intervencij imajo vsako leto veliko – skupaj okrog dvesto. V skladu z zakonom o gasilstvu zagotavljajo izvozni čas petih minut, povprečno pa na intervenciji sodeluje trinajst operativnih gasilcev.
Na razpolago imajo veliko prostora
Danes ima PGD Ptuj devetdeset polnoletnih članov in nekaj čez dvajset mladih. Društvo vodi upravni odpor s petimi člani, ki mu predseduje predsednik PGD Ptuj Teodor Rajh, poveljnik pa je Primož Korošak. Gasilski dom najdemo na Ptuju zraven občinske stavbe, kjer so gasilci od leta 1978. Velik dom je radodaren s prostorom, tako da so poleg osmih vozil, treh čolnov in vse ostale opreme v objektu tudi tri stanovanja, kjer živijo gasilci. Pred selitvijo so ptujski gasilci bivali v občinskih prostorih, kjer so bili že od leta 1889. Ovirala jih je prostorska stiska in neustreznost objekta za delovanje gasilskega društva, stavba pa je bila med drugo svetovno vojno poškodovana in je zahtevala veliko vlaganja. Vozni park so lani razširili s hitrim tehničnim vozilom Ford Ranger, v prihodnjih letih pa morajo izpeljati tudi nakup avtolestve, ki bo bistveno izboljšala varnost ogroženih objektov spodnjega Podravja.
Prehod iz mladincev v operativce
Gasilsko delo z mladimi v prostovoljnih gasilskih društvih poteka v različnih starostnih skupinah. Najmlajši gasilci v PGD Ptuj tedensko spoznavajo gasilska orodja in opremo, trenirajo tekmovalne vaje ali nabirajo teoretično znanje. »Po šestnajstem letu postanejo mladinci pripravniki, ki praviloma ne tekmujejo več. Udeležujejo se namreč tedenskih gasilskih vaj članstva, kjer spoznavajo operativno delo. Po opravljenem tečaju za gasilca in dopolnjenem osemnajstem letu se lahko začnejo udeleževati intervencij,« je prehod otrok med operativce opisal poveljnik Primož Korošak. Z vstopom v operativno enoto se začne tudi gasilska kariera posameznika, saj sčasoma sledijo še izobraževanja za različne specialnosti. Gasilci sčasoma opravijo tečaj za nosilca dihalnega aparata, tehničnega reševalca, bolničarja in druge potrebne veščine, zato je možnosti za napredovanje ogromno. V PGD Ptuj ima operativna enota 54 članov, ki imajo skupaj opravljena 302 tečaja specialnosti.
Mlade privabita tudi sodobna oprema in adrenalin
Na Ptuju želijo gasilstvo bolj približati mladim. Korošak pojasnjuje, da je v urbanem okolju prostovoljstvo na nek način spregledano: »Občasni so navajeni, da vse interventne službe opravljajo svoje delo poklicno. Pa ni vedno tako. Tudi nekateri mladi sploh ne vedo, da je pri nas možna takšna dejavnost. Zato ljudi seznanjamo z našim delom in čeprav mladim za njihovo pomoč drugim ne moremo ponuditi nobenih materialnih dobrin, se še vedno najdejo predani fantje in dekleta, ki jih pritegne zanimivo, adrenalinsko delo s sodobno opremo in tehniko. Dela je veliko, zahtevne intervencije so izziv za telo in mirne živce, a gasilstvo nas nauči veliko – sodelovanja, skupinskega dela v težkih pogojih, seveda tudi pravilnega odziva in pomoči ob nezgodi.«
Jošt Bukovec
