Ob številnih zgodbah o uspehu mladih podjetij bi marsikdo pomislil, da je podjetništvo očitno postalo nekaj povsem enostavnega. Kako je v resnici?

V zadnjem času je podjetništvo postalo izredno priljubljeno, pa tudi mediji vse več poročajo o njem. Naš portal mladipodjetnik.si denimo zadnjega pol leta konstantno dosega več kot 40.000 različnih obiskovalcev na mesec. Upoštevajoč, da so med najbolj branimi vsebinami ravno članki s področja ustanovitve podjetja, je to glede na majhnost Slovenije izredno število. Uspehi slovenskih podjetij v Silicijevi dolini in v tujini na splošno so v zadnjem času izredni. G-1 s plinskimi sistemi prodira v svet, podjetje ustvarja že konkretne prihodke. Visionect je s svojimi inovativnimi dlančniki na izredno dobri poti, kar potrjujejo tudi nagrade iz tujine. Outfit7 dosega rekordno število prenosa aplikacij (Talking Friends) na App Store. Ekipa DoubleRecall se s pomočjo YCombinatorja seli v Silicijevo dolino, Envit intenzivno razvija nove tehnologije za čiščenje tal, podjetje Connet je ravnokar pridobilo milijon evrov investicije iz skladov tveganega kapitala za produkt za varnost na spletu s potencialom mednarodne rasti.

Ogromno se dogaja, torej. Gotovo do takšnih rezultatov ni lahko priti, vendar pa našteta podjetja nakazujejo, da se zagotovo da. Kapitala je v Sloveniji za podporo takšnih projektov dovolj, v naslednjih nekaj letih pa bodo skladi tveganega kapitala razdelili več kot 15 milijonov evrov.

Kako bi sicer ocenili slovensko podporno okolje za mlade podjetnike? Kaj je dobrega in kaj mu manjka?

V zadnjih letih se izredno razvija. Tehnološki parki in inkubatorji napredujejo, je pa res, da imajo nekateri med njimi nekaj težav pri delovanju oziroma se preveč ukvarjajo sami s sabo. Poleg zgoraj omenjenih institucij bi izpostavil institucije, ki jih ni neposredno ustanovila država in se večinoma ne financirajo iz naslova državnih sredstev. Tak primer je Simgularis, podjetje, ki je usmerjeno v podporo start upov in med drugim s pomočjo projekta Brezmejnik vsako leto nekaj podjetij pelje v Silicijevo dolino. Takšne pobude so izredno pomembne, predvsem zato, ker so lepo dopolnilo podpornemu okolju, ki ga je vzpostavila država.

Kaj manjka? Predvsem spodbuda države, namenjena zasebnim iniciativam. Veliko je sicer razpisov za podporo podjetništva, tudi denarja je dovolj, ampak ta sredstva so velikokrat skorajda rezervirana za nekatere velike igralce na trgu. Mali na drugi strani veliko težje pridejo do teh sredstev, kar je velika škoda, saj so male organizacije velikokrat bolj učinkovite kot večje.

Na program vaših izobraževanj redno uvrščate predavanja o davčnem poslovanju. Katere so »nepotrebne« pasti davčne zakonodaje in kakšne ovire ta predstavlja za podjetnike nasploh?

O tem, da so davki v Sloveniji visoki, je počasi postalo že dolgočasno govoriti. Večina start upov se sooča s težavami, kako prebroditi ogromno razliko med neto ter bruto bruto plačo. Zaposlitev ene osebe z minimalno plačo podjetnika stane okoli 1000 evrov na mesec. Tu so seveda še razna nadomestila za malico, prevoz, pa potem dopust, bolniška, da ne omenjam podjetnikovih stroškov s pisarno, računovodstvom, opremo ipd. Tudi nefleksibilnost trga delovne sile prispeva k zaostrovanju razmer.

Sicer v Zavodu mladi podjetnik zelo podpiramo socialno državo in to, da se podjetje do svojih zaposlenih vede čim bolj odgovorno, vendar se nahajamo v obdobju, ko morajo biti podjetja kar se da fleksibilna. Tudi glede zaposlovanja in odpuščanja delavcev. In tu gremo žal v napačno smer. Podjetja ne bodo več mogla biti tista, ki bi svojim zaposlenim ponujala veliko socialne varnosti, to vlogo bo morala prevzeti država.

V zadnjih letih postaja priljubljen tudi trend povečevanja oziroma uvajanja novih prispevkov za lastnike družb ter s.p.-jev. Država podjetnike sili k zaposlovanju v podjetju takoj ob ustanovitvi, v nasprotnem je treba plačevati prispevke za lastništvo družbe. Kako naj mlado podjetje, ki šele postavlja svoj poslovni model, išče izboljšave svojega produkta ter ga poskuša prodati, v prvem letu nameni toliko denarja za plače? Večina start upov v prvem letu ustvari nekaj tisoč evrov prihodkov. Zavedamo se, da je država v krizi, ampak dolgoročno gledano je obdavčevanje mladih podjetij, tistih, ki bodo gonilo gospodarstva v prihodnje, samomor.

Menite, da je tudi to eden od razlogov za beg možganov v tujino? S čim bi po vašem mnenju država uspela zadržati uspešne, tudi mlade slovenske podjetnike v domačem okolju?

Gotovo je vse že našteto tudi eden izmed razlogov. Če je poslovanje v tujini bistvene cenejše kot pri nas, potem je za podjetje smiselno razmisliti o selitvi. Žal je globalizacija precej zaostrila konkurenco, podjetja se morajo prilagajati in iskati bolj konkurenčna okolja. Sicer se njihova rast upočasni, stagnirajo ali propadejo. Je pa v povezavi s podjetniki tu še en pomemben razlog. Slovenski trg je namreč za resno poslovanje velikokrat premajhen, zato se je enostavno treba širiti v tujino, kar pa seveda še ne pomeni tudi selitve podjetja. Ena izmed rešitev je visoka dodana vrednost. Torej razvoj produktov v panogah, ki omogočijo velike zaslužke.

Do zdaj ste v Zavodu mladi podjetnik mladim ponujali predvsem »know-how«, po novem pa se lotevate tudi drugih storitev, kot je oddajanje delovnega mesta v najem. Kako je videti najem delovnega mesta oziroma kaj podjetnik s tem pridobi? So to zametki novega podjetniška inkubatorja?

MP delovno mesto je namenjeno majhnim podjetjem z enim ali dvema zaposlenima, ki še nimajo svoje pisarne. Ne gre za oddajanje celotne pisarne, pač pa delovnega mesta znotraj večje pisarne. Glavna prednost storitve je zelo ugodna cena, 120 evrov na mesec, za delovno mesto z mizo, stolom, omaro, souporabo sejne sobe, čiščenjem, vključenim internetom, souporabo tiskalnika z neomejenim tiskanjem ter vsemi vključenimi stroški. Podjetnik torej dobi vse, kar potrebuje, in se mu ni treba ukvarjati z malenkostmi.

Zadeva je za zdaj še v testni fazi, se pa dokaj dobro obnese. Ena izmed prednosti je na primer tudi izboljšanje socialnega vidika, delovno vzdušje je precej boljše kot pri delu doma, lahko greš na kosilo z nekom iz sosednjega podjetja, z njim lahko izmenjaš izkušnje, morda skleneš kak posel... Radi bi torej vzpostavili pisarno z odličnim delovnim vzdušjem, kar je zelo pomembno za dobro opravljanje dela. O inkubatorju ne razmišljamo.

Aktualen je tudi izbor za naj mladega podjetnika. Koga iščete, katere so lastnosti, ki jih potrebuje takšen podjetnik?

Mladi podjetnik leta je projekt, ki smo ga uvedli letos. Cilj projekta je promocija podjetništva, predvsem med mladimi podjetniki, hkrati pa tudi pomoč prijavljenim, predvsem zmagovalcu. Takih tekmovanj je že nekaj, mi se bomo usmerili v drugo smer. Radi bi namreč postavili zgled mladim podjetnikom, da bi izbrali nekoga, po katerem bi se lahko mladi zgledovali.

Verjetno pri izboru ne bomo šli toliko v potencial mednarodne rasti podjetja, ampak izbrali nekoga, s katerim se lahko poistoveti večje število mladih podjetnikov. Vsi namreč nimajo ambicij vzpostaviti velikega mednarodnega podjetja, pač pa jim je »dovolj« podjetje v Sloveniji z nekaj zaposlenimi. Mi bomo iskali ravno te podjetnike.

Koliko takih podjetnikov ste zaznali na vaših dogodkih in kdo jih pravzaprav obiskuje – tisti, ki še razmišljajo, ali tisti, ki so že naredili prvi korak na podjetniški poti?

V treh letih našega delovanja smo imeli 55 brezplačnih izobraževanj, ki se jih je udeležilo več kot 4000 udeležencev. Kdo pride na dogodek, je odvisno od tematike. Če gre za dogodek o ustanovitvi podjetja, potem pridejo tisti, ki še nimajo podjetja, če je tema poslovanje, pridejo tisti, ki že imajo mlado podjetje. Ponujamo tudi individualno svetovanje pred ustanovitvijo podjetja, česar se poslužujejo tisti, ki nato v nekaj mesecih ustanovijo podjetje. Junija bomo spet izvedli celodnevno izobraževanje Mladi podjetnik? Zakaj pa ne!, na katerem pričakujemo predvsem začetnike. Nas pa zelo veseli dejstvo, da je tudi med obiskovalci naših dogodkov veliko takih, ki potem dejansko ustanovijo podjetje. Dobijo namreč bistvene informacije za ustanovitev podjetja, podobne odzive dobivamo tudi glede člankov in drugih vsebin na portalu. In to potrjuje, da je tisto, kar delamo, dobro.

Kako podjeten pa je Zavod mladi podjetnik, kakšni so vaši načrti v prihodnje, kje še vidite potrebo po vaši prisotnosti?

Kaj bistvenega verjetno ne bomo spreminjali. Za rast naše organizacije štejemo nenehno povečevanje števila kakovostnih vsebin na portalu na eni strani ter čedalje več podjetniških izobraževanj na drugi strani. V zadnjem času se pri dogodkih osredotočamo ne samo na Ljubljano, pač pa na celotno Slovenijo, s tem prispevamo k decentralizaciji.

Čedalje več poudarka dajemo tudi individualnim svetovanjem pred ustanovitvijo podjetja, ki so zelo dobro sprejeta. Letos in v prihodnjih letih bi radi še povečali količino tovrstnih izobraževanj, jih morda razširili še v kak drug kraj. Za zdaj kaže dobro, zanimanje iz meseca v mesec narašča. Kar zadeva poslovanje zavoda, pa bomo še naprej nenehno iskali sponzorje in partnerje, saj je za stabilno delovanje organizacije, kot je naša, potrebnih kar nekaj sredstev.