Elektronika Borak je podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1990 in ima 34 zaposlenih, lani pa so ustvarili za 1,5 milijona evrov prihodkov. V Elektroniki Borak so na začetku opravljali servisna in programerska dela na različnih CNC in drugih računalniško krmiljenih strojih, nato pa so se usmerili v izdelavo kompleksnih rešitev na področju avtomatizacije in strojegradnje. Z naraščanjem števila zaposlenih so prevzemali dela tudi na področju projektiranja, programiranja, izdelave in montaže opreme za avtomatizacijo transportnih in dvižnih sistemov v industriji. 80 odstotkov delajo na tujem trgu, največ Nemčiji, pa tudi na v Madžarskem, v Romuniji, Franciji in na Hrvaškem.
GMT je podjetje, ki je nastalo leta 1992, po dveh desetletjih delovanja podjetja, ki ga vodi Vlado Karoly, pa ima 86 zaposlenih. Lansko leto so končali s 40,6 milijona evrov prihodkov. V podjetju GMT se ukvarjajo s trgovino z rezervnimi deli in opremo za motorna vozila. Vanj so vključeni vsi člani družine Karoly in Gider, ki so hkrati lastniki, financerji in strategi poslovnega razvoja podjetja. To se hitro širi po Sloveniji in tudi v tujini. Njegovi glavni tuji trgi so države bivše Jugoslavije, Bolgarija, Slovaška, Češka, Avstrija, Nemčija, Italija, Španija, Belgija in Madžarska, delež izvoza v celotni prodaji pa dosega kar 45,2 odstotka. Trenutno poslovna družina GMT šteje 86 zaposlenih v 17 poslovalnicah.
Ocean Orchids iz Dobrovnika pa je še ne deset let staro podjetje, ki ga vodita Tomaž Jevšnik, tehnični direktor, in direktor Roman Ferenčak. Podjetje ima 40 zaposlenih, ki so lansko leto ustvarili za 3,8 milijona evrov prihodkov. Ocean Orchids so strokovnjaki za vzgojo orhidej. Prvi rastlinjaki so zrasli leta 2005 tudi s pomočjo znanja na Nizozemskem in denarja z Nizozemske, zdaj obsegajo vsi rastlinjaki kar štiri hektarje, zadnja vlaganja vanje pa so znašala 4,1 milijona evrov. S tem so izpeljali širitev, zdaj pa se lahko posvečajo samo še kakovosti že uveljavljenih in novih sort orhidej. Konkurenčno prednost krepijo tudi tako, da rastlinjake ogrevajo s termalno vodo. Po izvozu, ki dosega 55 odstotkov celotne prodaje, je s približno 20 odstotki na prvem mestu Slovaška, sledijo ji Madžarska, Romunija in Češka s po 10 odstotki, preostalih 5 odstotkov pa odpade na Hrvaško in Avstrijo.
Ko pogledamo seznam 100 najhitreje rastočih podjetij v dravsko-pomurski regiji, vidimo, da so razpršene po vsej regiji. Če ima na primer v Osrednji Sloveniji kar 71 podjetij sedež v Ljubljani, je slika tukaj povsem drugačna. V Mariboru ima sedež 33 podjetij, na Ptuju 10, v Murski Soboti 7, v Slovenski Bistrici 5, po štiri na Prevaljah in v Slovenj Gradcu in po tri na Ravnah na Koroškem, v Gornji Radgoni in v Lenartu.
In kolikokrat so gazele dravsko-pomurske regije stale na zmagovalnem odru? Regija je zlato gazelo dala leta 2009, ko je to postalo podjetje Lumar, leta 2002 je Prevent postal srebrna gazela, GMT, ki je letos spet med nominiranimi podjetji za regijsko gazelo, pa je bil lansko leto bronasta gazela.
Sicer pa je sto gazel dravsko-pomurske regije je v petih letih prihodke iz prodaje povečalo skoraj štirikrat (indeks rasti je 369). Ob tem so pogodbo o zaposlitvi sklenile s 1599 novimi sodelavci. V istem obdobju, od leta 2006 do 2011, je gospodarstvo dravsko-pomurske regije vrednost prodaje povečalo za skromnih 14 odstotkov in izgubilo kar 9300 delovnih mest.
Stotnija najhitreje rastočih gazel je primerjalno presojo ponudila tudi po rasti dodane vrednosti: s 35,5 milijona evrov v letu 2006 so jo povečale na skoraj 92 milijonov evrov v 2011. V primerjavi z 'gazeljo' rastjo je regijsko gospodarstvo v istem obdobju dodano vrednost povečalo za skromnih 10 odstotkov. Na lestvici najhitreje rastočih podjetij dravsko-pomurske regije jih 40 odstotkov presega povprečno dodano vrednost 36.966 evrov na zaposlenega v Sloveniji.
Po velikosti med najhitreje rastočimi podjetji na lestvici prevladujejo mikropodjetja (72 odstotkov), slaba četrtina (23 odstotkov) je malih podjetij , sledijo velika (4 odstotke) podjetja in eno srednje veliko podjetje. Gazela v dravsko-pomurski regiji je v letu 2011 v povprečju zaposlovala 33 sodelavcev, najmanjša manj kot enega in največja na lestvici skoraj 390.
V nasprotju z dosedanjimi značilnostmi letošnja generacija na lestvico uvrščenih podjetij v dravsko-pomurski regiji izkazuje konzervativnejšo politiko financiranja. Delež lastniškega kapitala v strukturi financiranja v povprečju dosega 40 odstotkov, kar je – primerjalno med regijami – za gorenjskimi gazelami drugi najvišji delež. Indeks Failure Score, izračunan po metodologiji družbe Bisnode, ki izraža verjetnost preživetja v naslednjih 12 mesecih, gazelam pripisuje bistveno višjo vrednost (69,3) in s tem nižjo tveganost kot sicer velja za povprečje gospodarstva dravsko-pomurske regije (40,8).
