Minister Goran Klemenčič je predstavil nov sveženj ukrepov, s katerimi nameravajo reformirati slovensko pravosodje oziroma, kot je bilo rečeno, utreti hitrejšo pot do pravice. »Na ljudi bo imela največji vpliv sprememba zakona o pravdnem postopku. Spreminjamo okoli 130 členov, gre za že kar revolucionarne spremembe,« je izjavil in dodal, da bo imelo sodobnejše in hitrejše sojenje v civilnih in gospodarskih sporih pozitiven učinek na vse stranke v postopku, na sodišča ter na gospodarske iniciative tujih vlagateljev pri nas.
Nekaj novosti: sodnik bi se že na prvem, tako imenovanem pripravljalnem naroku opredelil, kateri dokazi se bodo izvajali, stranke pa bodo lahko izvedele za datume vseh narokov in predviden čas zaključka zadeve. Stranke, ki bodo zavlačevale postopek, bodo čutile stroškovne sankcije, prav tako bodo posledice čutili izvedenci, če ne bodo spoštovali rokov za oddajo mnenj. Vseh tistih opravil, ki niso vezana na sojenje, naj bi sodnika razbremenili, več naj bi bilo dokončnega odločanja na višjih sodiščih. Roman Završek, predsednik slovenske odvetniške zbornice, nam je dejal, da o predlogih še niso bili obveščeni. »Nekatere spremembe so zagotovo potrebne. A ne zgolj s političnim, pač pa predvsem s širšim strokovnim konsenzom. Nekorektno je, da se tako ključne spremembe dajo v razpravo tik pred sodnimi počitnicami,« je izjavil. Javna obravnava novosti se bo predvidoma zaključila že sredi septembra.
»Okostenelo pravobranilstvo«
Zbornica prav tako še ni seznanjena s Klemenčičevim predlogom zakona o kolektivnih tožbah. Predlog predvideva poenostavljen postopek, v katerem bi lahko ljudje v primerih množičnega oškodovanja svojo pravico kolektivno uveljavljali pred sodiščem. Kolektivna tožba bi lahko prišla v poštev na primer v nedavni aferi »dieselgate« ali pa pri preplačilu stroškov za elektriko pred nekaj leti.
Obetajo se tudi novosti v vrstah državnega pravobranilstva: preoblikovalo bi se v državno odvetništvo in delovalo v sestavi pravosodnega ministrstva. Državni odvetniki ne bi več imeli funkcionarskega statusa, kot ga imajo pravobranilci, bili bi bolj avtonomni, prišlo bi do depolitizacije, uveljavljanja kariernega sistema in večje fleksibilnosti, je našteval Klemenčič. Iz urada generalnega državnega pravobranilca Boštjana Tratarja v zadnjih mesecih ni bilo slišati posebnega navdušenja nad predvidenimi novostmi, nasprotno, spremembe naj ne bi pomenile nadgradnje trenutnega sistema, temveč rušenje »To področje ureja zakon še iz leta 1997, pravobranilstvo je v vseh teh letih okostenelo. Verjamem, da danes obstaja zavedanje, da so spremembe potrebne. Verjamem pa tudi, da ne bo šlo kot po maslu,« je izjavil minister.
Vpogled prek spleta
Okrepiti nameravajo tudi vlogo in položaj sodnega sveta, med drugim naj bi prevzel vodenje disciplinskih postopkov zoper sodnike. Če bo sprejet predlog novega sodnega reda, bodo po novem sodbe, tudi prvostopenjske, dostopne na spletu, na ta način bo mogoč tudi vpogled v podatke iz sodnih vpisnikov. Posameznik bo torej lahko vtipkal svojo opravilno številko in preveril, v kateri fazi je njegov primer. In še novost, ki zadeva medije: na začetku sojenja in pri razglasitvi sodbe bo dovoljeno tudi snemanje oziroma fotografiranje sodnikov oziroma sodnega senata.
Še ta mesec pa prihaja še en sveženj predlogov sprememb, in sicer na področju kazenske zakonodaje. Kot je napovedal državni sekretar Darko Stare, nameravajo ustanoviti probacijsko službo za uspešnejšo reintegracijo obsojencev v normalno življenje, pripravljajo pa tudi nove rešitve na področju zasega premoženja in sojenj v primerih organiziranega kriminala – ustanoviti nameravajo centralno specializirano sodišče.
