Vstop Hrvaške v EU pred dvema letoma je pripomogel h krepitvi ekonomskih odnosov med sosedama. Blagovna menjava med Slovenijo in Hrvaško se je lani zvišala za dobrih 13 odstotkov, na 3,24 milijarde evrov. Medtem ko se je slovenski izvoz zvišal za dobrih pet odstotkov, se je hrvaški uvoz zvišal za kar 26 odstotkov in je znašal 1,37 milijarde evrov.

Blagovna menjava med Hrvaško in Slovenijo raste vse od kriznega leta 2009 naprej. Pri tem Slovenija s Hrvaško ustvari občutno več blagovne menjave kot s preostalimi državami zahodnega Balkana skupaj, so povedali na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu.

Razlog za naraščanje hrvaškega uvoza je tudi Agrokorjev prevzem Mercatorja. »Vsekakor sta k povečevanju blagovne menjave pripomogla tako vstop Hrvaške v EU kot tudi Agrokorjev prevzem Mercatorja. V strukturi menjave so sicer na prvih mestih še vedno tradicionalni proizvodi, vendar je na podlagi številk mogoče sklepati, da se je uvoz iz Hrvaške po prevzemu povečal.«

V Agrokorju, ki poleg Konzuma združuje tudi številne ugledne proizvajalce hrane in pijač, so pojasnili, da je imel vstop v EU na njihovo poslovanje pozitiven vpliv. Na večini trgov EU dosegajo trištevilčne stopnje rasti, na tradicionalnih trgih, med katere uvrščajo tudi slovenskega, pa so rasti nižje. Na italijanskem trgu so izvoz zvišali za 86 odstotkov, v Sloveniji pa za deset.

Hrvati v zadnjih letih na veliko prevzemali v Sloveniji

Nakup Mercatorja ni bil edini odmevnejši hrvaški prevzem v Sloveniji. Najprej je hrvaška Atlantic Grupa leta 2010 prevzela Drogo Kolinsko, nato je Dukat v lasti francoskega Lactalisa leta 2013 kupil Ljubljanske mlekarne, lani pa je Podravka prevzela Žito. Velike ambicije glede Save Re ima Adris, lastnik Croatie Osiguranje.

Konec leta 2014 je vrednost slovenskih naložb na Hrvaškem znašala 1,5 milijarde evrov. Od vseh slovenskih neposrednih naložb v tujini jih na Hrvaško odpade 28 odstotkov. Čeprav po več ocenah slovenske družbe na Hrvaškem niso izkoristile vseh priložnosti, k čemur je veliko pripomogel spor s hrvaškimi varčevalci Ljubljanske banke, se več slovenskih družb na sosednjem trgu uvršča med vodilne v svoji panogi. Eno od njih je Gorenje, ki je v segmentu bele tehnike vodilno, na Hrvaškem pa je lani prodalo za 40 milijonov evrov izdelkov. Vstop Hrvaške v EU je Gorenju poenostavil poslovanje, med drugim je bilo odpravljeno plačilo davka na dodano vrednost pri uvozu.

Krka je na Hrvaškem, kjer se uvršča med vodilne tuje ponudnike generičnih zdravil, lani dosegla slabih 26 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Krka Farma Zagreb sicer izvaja promocijske in prodajne aktivnosti in tudi proizvodnjo izbranih novejših izdelkov za prodajo na hrvaškem trgu, pa tudi na drugih trgih, so pojasnili v novomeški družbi.

Izjemna naklonjenost Hrvatov lokalnim izdelkom

Hčerinska proizvodna družba Perutnine Ptuj v Čakovcu je drugo največje perutninsko podjetje na Hrvaškem, lani pa je doseglo 40 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Poleg močnega domačega igralca sosednji trg osvaja tudi največji italijanski oskrbovalec s perutninskim mesom in izdelki, je dejal predsednik uprave Perutnine Ptuj Timor Šimonka. Po njegovih pojasnilih so po vstopu Hrvaške v EU poudarjali prednosti njihovih živil, ki jih v vertikalni reprodukcijski verigi v celoti vzrejajo in predelujejo na Hrvaškem. Ker so Hrvati zelo senzibilni za vse, kar je hrvaškega izvora, je Perutnini Ptuj – Pipo Čakovec s tem uspelo ohraniti visoke tržne deleže, je dodal Šimonka.

Tudi predsednik uprave Mlinotesta David Nabergoj je potrdil, da je hrvaški trg specifičen in je drugače kot domač izjemno lokalpatriotski, naklonjenost potrošnikov izdelkom hrvaškega izvora je izjemno visoka. V sosednji državi ima Mlinotest v lasti dve družbi, na njenem trgu pa doseže le odstotek vseh prihodkov. Ambicije so večje. Toda po opozorilih Nabergoja imajo ključni trgovci velike težave z likvidnostjo, kompenzacije so pogosto edina rešitev za poplačilo terjatev, njihovi odpisi pa pogosti.

V Atlantic Grupi so med večjimi dosežki leta 2015 izpostavili ustanovitev distribucijskih podjetij v Nemčiji in Avstriji. Argetina pašteta je s tretjinskim tržnim delež vodilna na avstrijskem trgu, velike ambicije pa imajo v Atlantic Grupi tudi na preostalih trgih stare Evrope. Atlantic Grupa je lani dosegla 711 milijonov evrov prihodkov.

Prek Podravkine distribucijske mreže pa je Žito dobilo priložnost za vstop na več kot 20 novih trgov po svetu, saj so izdelki hrvaške družbe prisotni na 50 trgih po svetu. Letos so v Žitu investirali v posodobitev linije za proizvodnjo filter čajev v Gradišču in v pekarsko dejavnost.

Blagovna menjava med Slovenijo in Hrvaško

od 2010 do 2016 (v 1000 evrov)

Izvozno okno

PODATKI

Leto

Izvoz blaga

Uvoz blaga

Skupaj

Saldo

2010

1,264.416

793.182

2,057.598

471.234

2011

1,424.025

926.700

2,350.725

497.325

2012

1,356.693

943.463

2,300.156

413.230

2013

1,484.298

1,069.049

2,553.347

415.249

2014

1,774.997

1,084.053

2,859.050

690.944

2015

1,870.906

1,370.201

3,241.107

500.705

2016*

474.432

320.550

794.982

153.882

*Podatki se nanašajo na obdobje januar–marec.